prédnji tudi préjdnji -a -e prid.
1. prednji, sprednji: Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Prednje nogé so práve lopate za kopanye AI 1878, 10; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; i obimlje svojga protivnika s prednjimi nogámi AI 1878, 10; I lübijo prejdnya ſzedala KŠ 1771, 76; ino je oblüblena po prednyem hodécsem csloveki SIZ 1807, 18
2. prvi, glaven: Prêdnyemi szpévczi Korehovi otrokov peszem TA 1848, 37; kikoli bode ſteo biti prejdnyi KŠ 1771, 136; vſzáki ne more biti prejdnyi KM 1790, 84; Mou's naj prejdnyi bode SIZ 1807, 9; prejdnyi Bassa KOJ 1848, 80; sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; Nouta te prejdnye BKM 1789, 55; Zvolili szo prejdnyega Vojvodo KOJ 1848, 7; ocso szvojega je vszigdár na prêdnye meszto poszádo KAJ 1870, 54; sze je vu nyegove prejdnye pravice zaleto KOJ 1848, 4; Prednyi miniszter Wenckheim Béla od ete csészti dolipovedavsi AI 1875, br. 1, 2
prédnji -a -e sam. prvi: ki ſzo ſzlejdnyi, bodo prejdnyi KŠ 1771, 217
Zadetki iskanja
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
SLA 2
prednji
Glej:
Glej:
- prednja hiša: 2/24 (dnevna soba (hiša)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednja hiša: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednja hiža: 2/24 (dnevna soba (hiša)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednja hiža: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
- prednji štibelj: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
Smučanje
Gledališče
Pleteršnik
Celotno geslo
Vezljivostni NG
Besedje16
Pleteršnik
SSKJ²
prosíti prósim nedov., próšen (ī ọ́)
1. izražati komu željo
a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pisno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples
b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje
2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:
a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; trg. žarg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. Prosim; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim
b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej
3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto
● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi
1. izražati komu željo
a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pisno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples
b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje
2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:
a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; trg. žarg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. Prosim; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim
b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej
3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto
● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi
- prosèč -éča -e:
njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči
Prekmurski
próusti -a -o prid.
1. prost, ki opravlja svoje delo brez pripomočkov: záto gda bode okou tvoje prouſzto KŠ 1771, 209; Močavniki so prostomi okej nevidlive stvári AI 1878, 40
2. ki ni povezan, zraščen: Te prednji i 5 krátki prstov so prosti AI 1878, 7
3. preprost, navaden: Csi ſzam pa prouſzti vu rejcsi KŠ 1771, 547; prôszti gucs, steri szamo z-vodbene i z-vojvoszke-rêcsi sztoji AIN 1876, 73; Te prosti pirušlek AI 1878, 7; Krſzt je nej prouſzta voda KŠ 1754, 185; nyegova prouszta zvünejsina oplemenitena KOJ 1845, 5; da je prouszto lüsztvo szkoro zvéksega kersztsanszko posztanolo KOJ 1914, 99; i nyagovo prôszto 'zivlenye sze tak na hitroma razglászilo AIP 1876, br. 2, 2; Csi jo kakti prouſzto cslovecſo rejcs poſzlüsamo KŠ 1754, 25; ki bode Zákona krv za prouſzto dr'zao KŠ 1771, 689; Nej je ſzám krüh ino Prouſzto eti vino BKM 1789, 236; Gdate neve pesz na proszto recs, kama ga vért poszlati scsé KAJ 1870, 139; Rokokrilci so po prostom iméni imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; Goſzpodár ſzvojo drüſiniczo ſzprouſztim tálom more navcsiti TF 1715, 20; jemáli ſzo jeſztvino zveſzéljom i ſzprouſztim ſzrczom KŠ 1771, 347; ka ſzta nevcsena csloveka i prouſzta KŠ 1771, 35; notri bi pa sli prouſzti, ali neverni KŠ 1771, 519; Veliki, zmo'zni, i proszti, Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Tak proszti lüdjé, kak ti visisi TA 1848; I csinio je Boug mocsi nej prouſzte KŠ 1771, 401; ár vsze ednáko lübis moudre, i prouszte KM 1783, 18; Ovo le'zi Poviti v-prouſzti pleniczaj BKM 1789, 22
4. slaboumen: Együgyü; prouszti -a -o, szlabe pámeti KOJ 1833, 154
1. prost, ki opravlja svoje delo brez pripomočkov: záto gda bode okou tvoje prouſzto KŠ 1771, 209; Močavniki so prostomi okej nevidlive stvári AI 1878, 40
2. ki ni povezan, zraščen: Te prednji i 5 krátki prstov so prosti AI 1878, 7
3. preprost, navaden: Csi ſzam pa prouſzti vu rejcsi KŠ 1771, 547; prôszti gucs, steri szamo z-vodbene i z-vojvoszke-rêcsi sztoji AIN 1876, 73; Te prosti pirušlek AI 1878, 7; Krſzt je nej prouſzta voda KŠ 1754, 185; nyegova prouszta zvünejsina oplemenitena KOJ 1845, 5; da je prouszto lüsztvo szkoro zvéksega kersztsanszko posztanolo KOJ 1914, 99; i nyagovo prôszto 'zivlenye sze tak na hitroma razglászilo AIP 1876, br. 2, 2; Csi jo kakti prouſzto cslovecſo rejcs poſzlüsamo KŠ 1754, 25; ki bode Zákona krv za prouſzto dr'zao KŠ 1771, 689; Nej je ſzám krüh ino Prouſzto eti vino BKM 1789, 236; Gdate neve pesz na proszto recs, kama ga vért poszlati scsé KAJ 1870, 139; Rokokrilci so po prostom iméni imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; Goſzpodár ſzvojo drüſiniczo ſzprouſztim tálom more navcsiti TF 1715, 20; jemáli ſzo jeſztvino zveſzéljom i ſzprouſztim ſzrczom KŠ 1771, 347; ka ſzta nevcsena csloveka i prouſzta KŠ 1771, 35; notri bi pa sli prouſzti, ali neverni KŠ 1771, 519; Veliki, zmo'zni, i proszti, Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Tak proszti lüdjé, kak ti visisi TA 1848; I csinio je Boug mocsi nej prouſzte KŠ 1771, 401; ár vsze ednáko lübis moudre, i prouszte KM 1783, 18; Ovo le'zi Poviti v-prouſzti pleniczaj BKM 1789, 22
4. slaboumen: Együgyü; prouszti -a -o, szlabe pámeti KOJ 1833, 154
Prekmurski
pr̀st -a m prst: Digitus Prſzt KMS 1780, A7b; Prſzt Új KM 1790, 92(a); posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226; i vr'zem prſzt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Medved z močnimi škramplami na prsti AI 1878, 10; ſtero je potom ſz-ſzvojim prſztom na dvej kameni tábli ſzpiſzano vö zgláſzo KŠ 1754, 7; naj ſzprſztom ká'ze Kriſztuſa KŠ 1771, 846; Tü sze navádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Na vszákoj roki pét prsztôv mámo KAJ 1870, 34; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; vr'ze prſzti ſzvoje vu vüha nyegova KŠ 1771, 125; i tô li na nyihovi pét prsztê KAJ 1870, 156; Jálen cslovik ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; pren. Csi pa vu prſzti Bo'zem zmetávam vragé KŠ 1771, 207; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55
Smučanje
Smučanje
Smučanje
Smučanje
SSKJ²
rílčkar -ja [riu̯čkar tudi rilčkar] m (ȋ) zool.
1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae:
1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae:
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
rílec -lca [riu̯ca] m (ȋ)
1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
// ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
// usta: dvignil je pijačo k rilcu
● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
// ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
// usta: dvignil je pijačo k rilcu
● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 102
Dostopnost