Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Smučanje
skòk z zádnjega déla dèske skôka -- -- -- -- m
Smučanje
smŕček -čka m
Celotno geslo eSSKJ
spójler spójlerja samostalnik moškega spola [spójler]
    priprava, vgrajena v karoserijo vozila, ki uravnava zračni upor in poveča stabilnost, aerodinamičnost vozila
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Spoiler) iz angl. spoiler ‛kdor nekaj pokvari’, iz spoil v pomenu ‛kvariti’, po lastnosti, da pokvari možnost, da bi vozilo lahko vzletelo - več ...
Up. umetnost
stòl en gondole stôla -- -- m
Smučanje
streménski lók -ega -a m
Celotno geslo NESSJ
šarenka
SLA 2
štibelj
Glej:
Prekmurski
táca -e ž taca, šapa: ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 11
Pleteršnik
tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.-Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.
Celotno geslo Vezljivostni NG
úd-asamostalnik moškega spola
  1. del človeškega ali živalskega telesa
    • ud česa/koga
    • , ud za koga/kaj
    • , ud s čim
    • , ud v čem, kako
  2. član
    • ud česa
    • , ud v čem, kje, kdaj
Celotno geslo Etimološki
úrbas -a m
Celotno geslo eSSKJ
vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán]
    1. kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrolom
    2. manj formalno sprednja šipa vozila
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑bran
Pleteršnik
vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.-C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
Smučanje
vrtljíva gláva -e -e ž
Jezikovna
»Vse« ali »vso« življenje?

Zanima me pravilen zapis in razlaga za primer: To je najboljše za vse/vso življenje.Vse/vso je mišljen v pomenu 'vse, kar je živega' in ne 'za celotno časovno obdobje življenja'.

Prekmurski
zádnji -a -e prid.
1. zadnji, ki leži, je zadaj: Utolsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; I on je bio vzádnyem ſztráni na zglávniki le'zécsi KŠ 1771, 114; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; Medved se na zádnje noge postávi AI 1878, 10; na zádnjih nogáj visi AI 1878, 7
2. za katerim ne nastopi kaj istovrstnega: Govorécsi: kaj eti zádnji ſzo li edno vöro delali KŠ 1771, 65
zadnjéjši tudi zadnjéši -a -e bolj zadnji: ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; eden vküpglasznik sze má k-tomi zádnyejsemi prikapcsiti KOJ 1833, 6; vcsi me tak na poniznoszt K-onim, ki szo zadnyêsi KAJ 1848, 233
Smučanje
zádnji dél snéžne dèske -ega -a -- -- m
Planinstvo
zagvózditi nôgo -im -- dov.
Jezikovna
Zakaj se piše predhodni in zakaj naslednji?

Zakaj se piše predhodni (brez "nj"), hkrati pa naslednji (z "nj")? Je to posledica nesmiselnega vrivanja nj-jev v slovenščino iz srbščine?

Pleteršnik
zaplę̑čək, -čka, m. = prednji del živinske kože (za pleči), Dol.
Število zadetkov: 102