Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?
Jezikovna
Bivši ali nekdanji?
Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?
Jezikovna
Imena krajev z besedno zvezo »Sveti trije kralji« in velike začetnice
V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji
Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?
V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...
Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?
Jezikovna
Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?
Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?
Jezikovna
Kako izgovarjamo in sklanjamo portugalske besede na zapisani končni o?
V zadnjem času sta se v medijih pojavljali vsaj dve brazilski imeni: predsednik Jair Bolsonaro in mesto Brumadinho. Obe imata v brazilski portugalščini izgovor s končnim u-jem. Po navodilih iz pravopisnih pravil se portugalski o v slovenščini izgovarja kot [o], »v nekaterih« nenaglašenih zlogih pa kot [u]. Raba v govornih medijih kaže veliko neenotnost oziroma prevlado izgovora končnega -o-ja kot [o]. Nekaj znanih portugalskih in brazilskih lastnih imen, za katera je v medijih že ustaljen izgovor s končnim o-jem: Jorge Sampaio, Fernando Cardoso, João Ubaldo Ribeiro, Paulo Coelho, Aluísio Azevedo, José Saramago, José Mourinho, Ronaldo, Rivaldo, Ronaldinho, Romario. Kakšna je torej pravilna izgovarjava portugalskih besed na -o? In kako se ta imena sklanjajo?
Jezikovna
Kako naglasiti besedo »kanader«
Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
Jezikovna
Kako prevesti »cancel culture«?
Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.
Jezikovna
Kako se pišejo kratice, ki se končajo na soglasnik, besedilo pa je pisano s samimi velikimi črkami
Zanima me, kako se pišejo kratice, ki se končajo na soglasnik, besedilo pa je pisano s samimi velikimi črkami, npr. v naslovu. Takrat iz vizualnega razloga ni primeren zapis z vezajem in malo črko.
Izmišljen primer:
- DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZ.
V Pravilih nisem zasledila, da se lahko zapiše:
- DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZA.
Jezikovna
Kako zapišemo »visoki komisar ZN za begunce«?
Prosim, če mi lako potrdite, da se visoki komisar ZN za begunce pravilno piše z malo začetnico.
V Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in v/Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (MVKB) je v besedilu samega sporazuma uporabljena velika začetnica, v uvodnem stavku pa mala, pri čemer je naslov malo nenavaden, saj bi bilo bolj logično, da bi bil sporazum sklenjen med Vlado RS in Visokim komisariatom ZN za begunce:
- STA TOREJ Vlada Republike Slovenije in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce v duhu prijateljskega sodelovanja sklenila ta sporazum
- v podpisu: Za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce Dario Carminati l. r. Vodja geografskega področja.
Menim, da pri visokem komisarju ne gre za poimenovanje organa (kot npr. pri Varuhu človekovih pravic, pri katerem je ime organ/institucije enako poimenovanju funkcije), zato je pravilno pisanje z malo.
Jezikovna
Kdaj bodo na voljo nova pravopisna pravila?
Rad bi vam zastavil vprašanje, ki pa se ne nanaša na nek jezikoven problem.
Moje vprašanje je, kdaj bodo nova pravopisna pravila na voljo. Rad bi to knjigo kupil in jo preučil, kajti nad SP 2001 sem zelo razočaran. Upam, da boste v novih pravilih podali boljše rešitve za določene pravopisne probleme.
Moje osebne želje za novi pravopis pa so:
- da se ukine sklanjanje kratic (saj v primeru UNESCO UNESCA uničimo kratico),
- pri prehajanju kratice v besedo (recimo NATO --> Nato) spet uničimo kratico, sploh uničimo njeno izvirnost,
- pri ostalih kraticah (MOS MOS-a) pa moramo zaradi prvoomenjene ukinitve sklanjanja kratic ukiniti sklanjanje tudi za kratice, katerih sklanjatev je sicer možna, to pa zaradi usklajenosti pravopisnega pravila,
poleg omenjenega pa si želim tudi, da je v pravopisnih pravilih uradno opredeljeno, da se hišna številka s črko piše skupaj, in sicer le-to z malo črko (zgled: 35a) in da se uradno določi zapisovanje telefonskih in mobitelskih številk (dva zgleda: 01 712 34 56, 051 123 456), sploh glede razporeditve števk v številskem sklopu.
Jezikovna
Naslavljanje oseb v formalnem okolju
Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.
Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.
Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.
Jezikovna
Naslavljanje predsednika države Madžarske
Skladno z ustavo ima država Madžarska tudi uradno dolgo ime države Madžarska in ne več Republika Madžarska, kot je bila pred letom 2012. Beseda republika je ostala le še v uporabi nazivanja predsednika države. Kako menite, da bi pravilno pisali naziv v slovenskem jeziku, zagata je pri začetnicah besede republika:
- gospod J. A., predsednik republike Madžarske ali
- gospod J. A., predsednik Madžarske republike. Ali kako drugače?
Dobesedni prevod nazivanja predsednika v madžarščini je republiški predsednik. V angleškem nazivanju uporabljajo President of the Republic of Hungary.
Jezikovna
Naziv in pisanje vejice
Ali se na poslovnih vizitkah in v podpisih piše vejica za imenom oziroma pred nazivom delovnega mesta?
Na primer: Miran Sraka, predsednik uprave.
Jezikovna
Novi pomeni: »tako nekdo«, »tako Anže«, »tako vlada« ...
V sredstvih množičnega obveščanja sem večkrat zasledil uporabo zveze »... tako Anže ... «. Primer iz nedavnih novic: Ko se je v nadaljevanju zgodila zasedba otoka, je, tako Anže, zveza Nato rekla, da je dovolj.
Zanima me, v katerih primerih se uporablja takšna zveza? Ali je to novost v slovenskem pravopisu?
Jezikovna
Oblika glagola, ki se nanaša na več oseb različnega spola
Pri pripravi pravnih aktov smo naleteli na spodnji dve dilemi glede uporabe glagola, kadar se ta nanaša na več oseb ali na več oseb različnega spola.
1. primer: Kaj je pravilno: »Član ali njegov družinski član lahko zaprosi za pomoč.« ali »Član ali njegov družinski član lahko zaprosita za pomoč.«
Želimo zapisati, da lahko za pomoč zaprosi ali član ali njegov družinski član. Pri tem ne želimo, da bi iz besedila izhajalo, da lahko za pomoč zaprosita samo oba hkrati (član in družinski član), kar morda nakazuje druga (množinska) oblika.
2. primer: Kaj je pravilno: »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršil ta pravilnik.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršila ta dogovor.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da so predsednik, tajnik ali strokovna služba kršili ta dogovor.«
Želimo zapisati, da lahko član vloži pritožbo, če meni, da je prišlo do kršitve s strani predsednika, tajnika ali strokovne službe, pri čemer lahko pritožbo vloži že, če pravilnik krši vsak od teh in ne zgolj v primeru, da se kršitev nanaša na vse tri, kar morda nakazuje tretja (množinska) oblika.
Jezikovna
O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola
Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:
Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.
Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.
Jezikovna
Pika na plaketi
Zanima me, ali je treba pri sestavljanju besedila za plakete osnovno besedilo končati s piko. V našem primeru: "Nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, prejme prevajalka Živa Čebulj za prevod dela Andrée Chedid: Ubesediti pesem." (Glejte slikovno gradivo.) Ker si želimo, da sta v imenovalniku tako ime nagrajenca ali nagrajenke in ime avtorja ali avtorice, smo besedilo oblikovali v poved. Seveda vemo, da se poved začne z veliko začetnico in konča z ločilom, a je pika v tem primeru (Ubesediti pesem.) vizualno moteča, poleg tega lahko daje napačen vtis, kot da je del naslova nagrajenega dela. Kakšne so prakse pri sestavljanju besedil za plakete in v kolikšni meri si lahko privoščim odstop od norme in pravopisnih pravil? image url)
Jezikovna
Pisanje začetnice pri nazivih in protokolarnih ogovorih
Kdaj je primerno uporabiti malo/veliko začetnico pri nazivih? SP 2001 v 128. členu priporoča malo začetnico, ko gre za družabni položaj, pri 113. členu, ki govori o osebah z visoko funkcijo, pa z malo. Gospod predsednik ali Gospod Predsednik?
Jezikovna
Jezikovna
Povratno svojilni zaimek
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
- Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
- Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
- Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
- Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
- S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
- Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
- Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
- Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
- Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
- Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
- Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
- Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
- Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
- Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost