V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali so imena abonmajev lastna ali občna?
Jezikovna
Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo
Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
Jezikovna
Izvor frazema »pasti sekira v med«
Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.
Jezikovna
Je beseda »puberteta« termin ali ne?
Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?
Jezikovna
Kaj so »plesno-gibalne« in kaj »plesnogibalne« urice
Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?
Jezikovna
Kako se oglašajo orli in druge ptice ujede?
Zanima me, kako poimenujemo glas, s katerim se oglašajo različne ptice ujede. Slišal sem že za besedno zvezo "orlov krik" oziroma "krik orla", ampak ali to pomeni, da orli kričijo?
Jezikovna
Kako zapisati zvezo »standup komedija«?
Zanima me naslednja besedna zveza: stand up komedija ali komedija stand up? Pišem diplomsko delo o stand up komediji in me bega vprašanje besednega reda v tej besedni zvezi. Preverila sem pojavnost v korpusu Gigafida. Stand up komedija se pojavi preko 500-krat, komedija stand up le 17-krat. Po slovnici je pravilneje komedija stand up, kjer je stand up desni prilastek. Kaj predlagate, kateri vrstni red naj uporabljam? Kako sklanjati stand up: stand up, stand up-a, stand up-u ...? To je torej citatna beseda?
Jezikovna
Kako zapišemo »čutnodomišljijski«– z vezajem ali brez njega?
Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni? V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.
Jezikovna
Matematika: »vdrti« ali »udrti kot«
V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.
Jezikovna
Pomen nadpisanega simbola h
Zasledil sem, da nadpisani h izhaja iz latinske besede hora 'ura'. To bi pojasnilo rabo "Dobiva se pred 8h", brano [dobiva se pred osmo uro]. Vendar pa sem v pravopisu našel le potrditev za rabo simbola h ob predlogu od in do. Je torej res mogoče pisati tudi "kosili smo med 15h in 16h, pred 19h pa odšli v mesto"? To bi bilo zaradi omejitve znakov zelo priročno v podnaslovih.
Jezikovna
Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«
S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?
Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.
Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.
Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.
Jezikovna
Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«
Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke
Jezikovna
Skupaj ali narazen: »avto center« ali »avtocenter«
Lepo pozdravljeni, se avto center lahko piše tudi skupaj (avtocenter) ali je pravilno zapisano samo narazen?
Jezikovna
Vejica in večbesedni vezniki: »torej če«, »tj. da«, »namreč da«
Ali se v spodnjih primerih za namreč, torej in tj. piše vejica ali pa je mogoče tudi brez?
- Povedali so, da se strinjajo, namreč da tudi oni mislijo ...
- Povedali so, da bo predstava v dvorani samo ob zelo slabem vremenu, torej če bo ...
- To pomeni, da uporabniki nimajo nobene druge možnosti več, tj. da so preverili že vse ...
Jezikovna
Vejica v povedih z večbesednimi naslovi
Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo. Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda. Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.
Jezikovna
Velika začetnica v prirednih zloženkah
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
- Ali se pri lastnih imenih obe sestavini pišeta z veliko začetnico? Ali torej pišemo npr. Kamniško-Savinjske Alpe, Avstro-Ogrska monarhija, vendar tudi Nemško-Slovenski slovar (če bi bil tak naslov), Ekonomsko-Poslovna fakulteta?
- Kako pa, če je taka zveza občnoimenska beseda in na začetku povedi? Črno-bela ...?
Jezikovna
Zapis zveze »naj dijak«
V zadnjem času opažam, da se poimenovanje naj dijak občasno zapiše narazen, občasno pa skupaj. Kateri zapis je pravilen in zakaj?
Število zadetkov: 17
Dostopnost