dímeljski -a -o [diməljski] prid. (ī)
nanašajoč se na dimlje: dimeljski pregib; dimeljska kila
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
pregíb -a m (ȋ)
1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib
2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih
3. ekspr. krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju
4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu
● star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib
2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih
3. ekspr. krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju
4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu
● star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
SSKJ²
varljív -a -o prid. (ī í)
ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni
♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo
// ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek
ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni
♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo
// ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek
- varljívo prisl.:
varljivo svetlikati se; varljivo blizu
SSKJ²
zgíb -a m (ȋ)
1. glagolnik od zgibati2: prestrašiti se ob zgibu zavese; rahel zgib listja / pozdravil ga je z zgibom glave; z odločnim zgibom ramen je ponudbo odklonil
2. premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega, zlasti kratkotrajen: narediti zgib z roko; rahel, sunkovit zgib; bolečine se ob vsakem zgibu povečajo / zgib mišic
// tak premik, s katerim se kaj izraža: pazil je na najmanjši zgib na njenem obrazu
3. vzgib: pesniku manjka čustvenih zgibov / zgib razuma, srca
4. del telesa ob sklepu; pregib: namazati kožo ob zgibu; v zgibu ga boli / kolenski, komolčni zgib
5. mesto, kjer je kaj zganjeno, upognjeno: zravnati zgib; oster zgib; cev je na zgibu počila
// knjiž. guba: poravnati zgibe na prtu / globoki zgibi na obrazu
6. strojn. naprava, ki prenaša vrtenje ene gredi na drugo, pri čemer se lahko nagib med gredema spreminja: mazati zgib z oljem / kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot
1. glagolnik od zgibati2: prestrašiti se ob zgibu zavese; rahel zgib listja / pozdravil ga je z zgibom glave; z odločnim zgibom ramen je ponudbo odklonil
2. premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega, zlasti kratkotrajen: narediti zgib z roko; rahel, sunkovit zgib; bolečine se ob vsakem zgibu povečajo / zgib mišic
// tak premik, s katerim se kaj izraža: pazil je na najmanjši zgib na njenem obrazu
3. vzgib: pesniku manjka čustvenih zgibov / zgib razuma, srca
4. del telesa ob sklepu; pregib: namazati kožo ob zgibu; v zgibu ga boli / kolenski, komolčni zgib
5. mesto, kjer je kaj zganjeno, upognjeno: zravnati zgib; oster zgib; cev je na zgibu počila
// knjiž. guba: poravnati zgibe na prtu / globoki zgibi na obrazu
6. strojn. naprava, ki prenaša vrtenje ene gredi na drugo, pri čemer se lahko nagib med gredema spreminja: mazati zgib z oljem / kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
zgíb -a m (ȋ) sunkoviti ~i z roko; na ~u počena cev; čustveni ~i vzgibi; komolčni ~ pregib; pojm. ~ zavese ob pišu vetra
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
gíbati -ljem in -am nedov.
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
sklȅp sklẹ́pa m
Celotno geslo
Etimološki
tvȋst -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
pregìb, -gíba, m. 1) das Biegen, die Biegung, Cig.; — 2) die Regung, M.; — 3) der Bug, die Beuge, Cig., Jan., Cig. (T.); kot pregiba, der Biegungswinkel, Cig. (T.); — 4) das Gelenk, Mur.; v pregibih, in den Gelenken, Z.; bes. der Kniebug, C.; črevlji do pregiba, Jurč.; petni p., die Fußbeuge, h. t.-Cig. (T.); — 5) die Einbiegung, Cig. (T.); die Falte, Mik.; — die Lage (bei der zusammengelegten Leinwand), C.; — 6) = pregiba, Cig.
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
glih1 prid. nepregib. ♦ P: 26 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585, MD 1592, MTh 1603); prid. tudi nepregib. ♦ P: 12 (TO 1564, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, DPa 1576, TkM 1579, DC 1579, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595); prid. tudi pregib. ♦ P: 3 (TT 1557, *P 1563, DC 1584); prid. ♦ P: 1 (TtPre 1588)
Besedje16
gmajn2 prid. nepregib. ♦ P: 33 (TC 1555, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); prid. tudi pregib. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82); prid. tudi nepregib. ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje16
manjši2 prid. primrk. ♦ P: 19 (TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DBu 1580, TT 1581-82, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595); prid. primrk., tudi nepregib. ♦ P: 5 (TR 1558, TT 1577, DB 1578, DB 1584, DC 1584); prid. tudi pregib. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Geološki terminološki slovar
Geologija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost