Zadetki iskanja
Pleteršnik
izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
Celotno geslo
Megiser
perhiteiti
GLEJ: prehiteti
Pleteršnik
pre-, I. adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
Prekmurski
prebéjžati tudi prebéžati -bežím dov. prehiteti, prekašati: Csi czil moj verno prebe'zim KAJ 1848, 58; Te krivi práve prebe'zi BRM 1823, 251; Bisztro prebe'zi zréberje KAJ 1870, 86; I, gda czil szvoj prebe'zijo KAJ 1848, 58; ſzpoſtenyom edendrügoga prebej'zte KŠ 1771, 476; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi, i te drügi vucsenik je prebej'zao hitrej Petra KŠ 1771, 331
prebéžani -a -o pretekel, pretečen: Prebé'zani je be'záj V-deli odküplenya KAJ 1848, 95
prebéžani -a -o pretekel, pretečen: Prebé'zani je be'záj V-deli odküplenya KAJ 1848, 95
Prekmurski
predstópiti -im dov. stopiti pred koga, prehiteti: Sto bi ga szmeo pred czajtom oszôditi, Nyemi sztezo pokôre predsztôpiti KAJ 1848, 297
Besedje16
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
prehitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durcheilen; — 2) zuvoreilen, vorlaufen, überholen: p. koga dirjaje, jezde, lete, z vozom itd.; temna noč jih prehiti (überrascht sie), Cig., C.; zuvorkommen: p. koga s snubitvijo, Cig.; jemandem den Vorrang ablaufen, ihn überflügeln, Cig., Jan.; — 3) übereilen: dobro delo se ne da prehiteti, gut Ding braucht Weile, Cig.; prehiteno delo, ogr.-C.; — p. se, sich übereilen, Slom.; v pričevanju se p., Škrinj.-Valj. (Rad).
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
prehitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prehiteti; ura prehiteva, die Uhr geht vor, Cig., Jan., Nov., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Kr.
Svetokriški
prehititi dov. prehiteti: kadar bi ſe nemogal Spovedat, de bi ga ſmert prehitila del. ed. ž, vender bi bil iſvelizhen (II, 484) Lemo prehiteti bi bilo mogoče nastaviti le ob naglasni predpostavki *prehíteti, ki pa ni nikjer potrjena, čeprav bi bila primerjalnojezikoslovno upravičljiva.
Prekmurski
préjti préjdem tudi préidti tudi prédti -ídem dov.
1. miniti, preiti: Ka ſzvejt má, more hitro prejti KŠ 1754, 264; Le'zi je pa nébi i zemli prejti KŠ 1771, 226; Csi bi brez Bôga mogli z-szvêta idti, I v-grobi preidti KAJ 1848, 7; Vu rú'zni grejhi ne prejdem KŠ 1754, 255; Záto bogme jaſz ne prejdem BKM 1789, 92; ali ti hudi pout preide SM 1747, 92; ali ſzpoznanye, na nikoj prejde KŠ 1771, 517; Prejde hitro cslovik tvoj den kak ſzencza SŠ 1796, 10; gda merjé, i prêde imé nyegovo TA 1848, 34; i lehko sze zgodi, ka tam prêde AIP 1876, br. 6, 6; i nigdár ne prejdo KŠ 1754, 144; Ar néba i zemla prejdo KŠ 1771, 145; ſe bi preiſo vu mojoi nevoli SM 1747, 31; kabi eſcse edna piknyicza 'znyé prejsla KŠ 1771, A7b; Ár je ta prva néba prejsla KŠ 1771, 804; Ta dávnya bloudnoſzt je prejsla BKM 1789, 5; oni szo szpokapali ino prêsli pred tebom TA 1848, 7; I gda bi prejsla Szobotta KŠ 1771, 154; Gda bi pa poredno vrejmena prejslo KŠ 1771, 424
2. propasti: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; Dönok je escse nej prejsao orszácski Jezik KOJ 1833, X; Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; tak morejo prêdti nepobo'zni pred Bôgom TA 1848, 52; nacsi prêdem pod vdárczom rok tvoji TA 1848, 32; ar ſze je za náſz roudo, Da mi ne prejdemo BKM 1789, 28; csi ſze ne povrnéte, vſzi tak prejdete KŠ 1771, 215; Ár nescse, ka bi ſto prejsao BKM 1789, 23; je tou doubo Gejza II., ka je Borits prejsao KOJ 1848, 29
3. iti mimo: Gda bi pa prejsla prvo ſztrá'zo, i drügo KŠ 1771, 379; prejk idoucsi po ſzrejdi nyih, i tak je prejſao KŠ 1771, 296; csi ſcés, naj prejde ete pehár od méne KŠ 1771, 247
4. prehiteti: ki 'zivoucsi oſztánemo, ne prejdemo one, kiſzo záſzpali KŠ 1771, 620
5. preiti iz enega stanja v drugo: viſesnyega popa, ki je i nebéſza prejſao KŠ 1771, 677
6. prestopiti, ne izpolniti: Tvojo zapovid ſzem prejso BKM 1789, 220
preidóči tudi prejdóuči tudi preidóuči -a -e
1. minljiv: za volo dike licza nyegovoga, ſtera je prejdoucsa bila KŠ 1771, 533; kako je zláto, steroie preidoucſe SM 1747, 29; ſzmrt, Prejdoucsoj dobrouti kak gledalo te ſzvejt SŠ 1796, 77; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; Márnoſzt je hitro prejdoucse bogáſztvo iſzkati KM 1783, 216; Vmojoj prejdoucsi, Dobroj ſzrecsi BKM 1789, 2017; ſzte nej ſzpreidocsen ſzrebrom odkupleni KŠ 1754, 119; Dnévi prejdoucs, mladi ſze mejſzecz BKM 1789, 432; po odpüscsanyi preidoucſi grejhov KŠ 1754, 136
2. prejšnji: Na preidoucſo nouto BKM 1789, 148
3. ko je prišel: i doli je poſzadi i preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213
preidóči -a -e sam. minljivi: Toga ſzveita, ta preidocsa ſzo boleſznoſzt SM 1747, 91; geto ſze vſzáki li za ta preidoucsa trüdi KŠ 1754, 5a; Vſza ſzo na zemli eta prejdoucsa BKM 1789, 283; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848
1. miniti, preiti: Ka ſzvejt má, more hitro prejti KŠ 1754, 264; Le'zi je pa nébi i zemli prejti KŠ 1771, 226; Csi bi brez Bôga mogli z-szvêta idti, I v-grobi preidti KAJ 1848, 7; Vu rú'zni grejhi ne prejdem KŠ 1754, 255; Záto bogme jaſz ne prejdem BKM 1789, 92; ali ti hudi pout preide SM 1747, 92; ali ſzpoznanye, na nikoj prejde KŠ 1771, 517; Prejde hitro cslovik tvoj den kak ſzencza SŠ 1796, 10; gda merjé, i prêde imé nyegovo TA 1848, 34; i lehko sze zgodi, ka tam prêde AIP 1876, br. 6, 6; i nigdár ne prejdo KŠ 1754, 144; Ar néba i zemla prejdo KŠ 1771, 145; ſe bi preiſo vu mojoi nevoli SM 1747, 31; kabi eſcse edna piknyicza 'znyé prejsla KŠ 1771, A7b; Ár je ta prva néba prejsla KŠ 1771, 804; Ta dávnya bloudnoſzt je prejsla BKM 1789, 5; oni szo szpokapali ino prêsli pred tebom TA 1848, 7; I gda bi prejsla Szobotta KŠ 1771, 154; Gda bi pa poredno vrejmena prejslo KŠ 1771, 424
2. propasti: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; Dönok je escse nej prejsao orszácski Jezik KOJ 1833, X; Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; tak morejo prêdti nepobo'zni pred Bôgom TA 1848, 52; nacsi prêdem pod vdárczom rok tvoji TA 1848, 32; ar ſze je za náſz roudo, Da mi ne prejdemo BKM 1789, 28; csi ſze ne povrnéte, vſzi tak prejdete KŠ 1771, 215; Ár nescse, ka bi ſto prejsao BKM 1789, 23; je tou doubo Gejza II., ka je Borits prejsao KOJ 1848, 29
3. iti mimo: Gda bi pa prejsla prvo ſztrá'zo, i drügo KŠ 1771, 379; prejk idoucsi po ſzrejdi nyih, i tak je prejſao KŠ 1771, 296; csi ſcés, naj prejde ete pehár od méne KŠ 1771, 247
4. prehiteti: ki 'zivoucsi oſztánemo, ne prejdemo one, kiſzo záſzpali KŠ 1771, 620
5. preiti iz enega stanja v drugo: viſesnyega popa, ki je i nebéſza prejſao KŠ 1771, 677
6. prestopiti, ne izpolniti: Tvojo zapovid ſzem prejso BKM 1789, 220
preidóči tudi prejdóuči tudi preidóuči -a -e
1. minljiv: za volo dike licza nyegovoga, ſtera je prejdoucsa bila KŠ 1771, 533; kako je zláto, steroie preidoucſe SM 1747, 29; ſzmrt, Prejdoucsoj dobrouti kak gledalo te ſzvejt SŠ 1796, 77; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; Márnoſzt je hitro prejdoucse bogáſztvo iſzkati KM 1783, 216; Vmojoj prejdoucsi, Dobroj ſzrecsi BKM 1789, 2017; ſzte nej ſzpreidocsen ſzrebrom odkupleni KŠ 1754, 119; Dnévi prejdoucs, mladi ſze mejſzecz BKM 1789, 432; po odpüscsanyi preidoucſi grejhov KŠ 1754, 136
2. prejšnji: Na preidoucſo nouto BKM 1789, 148
3. ko je prišel: i doli je poſzadi i preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213
preidóči -a -e sam. minljivi: Toga ſzveita, ta preidocsa ſzo boleſznoſzt SM 1747, 91; geto ſze vſzáki li za ta preidoucsa trüdi KŠ 1754, 5a; Vſza ſzo na zemli eta prejdoucsa BKM 1789, 283; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848
Prekmurski
prenágliti se -im se dov.
1. prenagliti se: Szlovenje med Mürov i Rábov szo sze nej prenáglili cerkve naprávlati KOJ 1914, 102
2. prehiteti: pripovedajo, da je v Bulgárii Lajosa I. krála sztrasno velika törszka vojszka prenáglila KOJ 1914, 105
1. prenagliti se: Szlovenje med Mürov i Rábov szo sze nej prenáglili cerkve naprávlati KOJ 1914, 102
2. prehiteti: pripovedajo, da je v Bulgárii Lajosa I. krála sztrasno velika törszka vojszka prenáglila KOJ 1914, 105
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
preteči -čem dov. 1. miniti: tudi nema ena minuta pretezhi nedol., de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili ǀ hitru pretezhe 3. ed. vſe kar zhloveka na semli reslushtat more ǀ Pojmo igrat, quartat de zhaſs inu dan pretezhe 3. ed. ǀ kadar ura pretezke 3. ed., fironk ſe potegne, inu je vſe vun ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò 3. mn., de nesmolish en Sveti Roshenkranz ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo 3. mn. ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla del. ed. ž ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu del. ed. s, de nej ſim bil per ſpuvidi ǀ premislite de taiſte minute, tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle del. mn. ž ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta pretekle del. mn. ž/s 2. tekoč prečkati: Sim okuli semle ſe vertil, inu taiſto pretekil del. ed. m 3. prehiteti: nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle del. mn. ž, inu od miſe odrinile
Število zadetkov: 15
Dostopnost