Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
motoríst -a m (ȋ)
1. kdor vozi motorno kolo: pri nesreči se je motorist poškodoval; prehiteti motorista / prvenstvo motoristov
2. pog. delavec, ki upravlja stroj na motor z notranjim zgorevanjem; strojnik: zaposlen je kot motorist
♦ 
navt. (ladijski) motorist kdor upravlja motor na manjši plovni enoti v trgovski mornarici
SSKJ²
prehítek -tka m (ȋ)
knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro
// glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov
♦ 
šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd
SSKJ²
prehitênje -a s (é)
knjiž. glagolnik od prehiteti: pri prehitenju se je spotaknil in padel / križanje in prehitenje vlakov
SSKJ²
prehitéti -ím dov., prehítel (ẹ́ í)
1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel
3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom
// pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov
● 
ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom
    prehitéti se ekspr.
    1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti
    2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel
SSKJ²
prejádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata
2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode
3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice
● 
ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem
SSKJ²
prekosíti -ím dov., prekósil; prekošèn (ī í)
1. s košenjem prehiteti: drugi kosec je prekosil prvega
2. postati boljši, uspešnejši od koga: prekosil je vse sošolce; pri delu prekosi vsakega / ta tovarna nas bo kmalu prekosila / prekositi koga po moči
 
ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje
3. publ. zvečati se, izboljšati se nad določeno mero; preseči2obisk je prekosil vse napovedi
SSKJ²
pretêči -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é)
1. v teku
a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal
b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel
2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal
3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov
4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto
5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati
6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let
// prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel
● 
knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel
    pretékel -êkla -o:
    ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu
     
    ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni
     
    jezikosl. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim
    pretečèn -êna -o:
    po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot
SSKJ²
tékmec -a [tekməcm (ẹ̑)
1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti
2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta
SSKJ²
uhitéti -ím dov., uhítel (ẹ́ ístar.
1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč
// prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel
2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata
SSKJ²
zasledoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasledovanje: zasledovalni nagon pri psu / zasledovalna akcija; zasledovalne vojaške enote / zasledovalni psi; zasledovalna ladja
♦ 
psiht. zasledovalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti; šport. zasledovalna vožnja v kolesarstvu tekmovanje v hitrostni vožnji na določeni razdalji, pri katerem tekmovalca, tekmovalci startajo z različnih mest ter skušajo drug drugega prehiteti ali doseči boljši čas

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
prepoténtnež samostalnik moškega spola
    slabšalno kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje, se čuti večvrednega in to s svojimi dejanji izraža navzven 

Slovenski pravopis

Pravopis
prehitéti -ím dov. prehitèn -êna; prehitênje; drugo gl. hiteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ avto; ~ koga za nekaj korakov; poud. Njega je prehitel čas |ni se prilagodil razmeram|
prehitéti se -ím se (ẹ́ í) poud. |prenagliti se|: Ne prehiti se

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
prehitéti se -ím se dov.
GLEJ SINONIM: prenagliti se

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
híter -tra prid.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
Pleteršnik
pre-, I. adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
Pleteršnik
prehitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durcheilen; — 2) zuvoreilen, vorlaufen, überholen: p. koga dirjaje, jezde, lete, z vozom itd.; temna noč jih prehiti (überrascht sie), Cig., C.; zuvorkommen: p. koga s snubitvijo, Cig.; jemandem den Vorrang ablaufen, ihn überflügeln, Cig., Jan.; — 3) übereilen: dobro delo se ne da prehiteti, gut Ding braucht Weile, Cig.; prehiteno delo, ogr.-C.; — p. se, sich übereilen, Slom.; v pričevanju se p., Škrinj.-Valj. (Rad).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
préjti préjdem tudi préidti tudi prédti -ídem dov.
1. miniti, preiti: Ka ſzvejt má, more hitro prejti KŠ 1754, 264; Le'zi je pa nébi i zemli prejti KŠ 1771, 226; Csi bi brez Bôga mogli z-szvêta idti, I v-grobi preidti KAJ 1848, 7; Vu rú'zni grejhi ne prejdem KŠ 1754, 255; Záto bogme jaſz ne prejdem BKM 1789, 92; ali ti hudi pout preide SM 1747, 92; ali ſzpoznanye, na nikoj prejde KŠ 1771, 517; Prejde hitro cslovik tvoj den kak ſzencza SŠ 1796, 10; gda merjé, i prêde imé nyegovo TA 1848, 34; i lehko sze zgodi, ka tam prêde AIP 1876, br. 6, 6; i nigdár ne prejdo KŠ 1754, 144; Ar néba i zemla prejdo KŠ 1771, 145; ſe bi preiſo vu mojoi nevoli SM 1747, 31; kabi eſcse edna piknyicza 'znyé prejsla KŠ 1771, A7b; Ár je ta prva néba prejsla KŠ 1771, 804; Ta dávnya bloudnoſzt je prejsla BKM 1789, 5; oni szo szpokapali ino prêsli pred tebom TA 1848, 7; I gda bi prejsla Szobotta KŠ 1771, 154; Gda bi pa poredno vrejmena prejslo KŠ 1771, 424
2. propasti: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; Dönok je escse nej prejsao orszácski Jezik KOJ 1833, X; Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; tak morejo prêdti nepobo'zni pred Bôgom TA 1848, 52; nacsi prêdem pod vdárczom rok tvoji TA 1848, 32; ar ſze je za náſz roudo, Da mi ne prejdemo BKM 1789, 28; csi ſze ne povrnéte, vſzi tak prejdete KŠ 1771, 215; Ár nescse, ka bi ſto prejsao BKM 1789, 23; je tou doubo Gejza II., ka je Borits prejsao KOJ 1848, 29
3. iti mimo: Gda bi pa prejsla prvo ſztrá'zo, i drügo KŠ 1771, 379; prejk idoucsi po ſzrejdi nyih, i tak je prejſao KŠ 1771, 296; csi ſcés, naj prejde ete pehár od méne KŠ 1771, 247
4. prehiteti: ki 'zivoucsi oſztánemo, ne prejdemo one, kiſzo záſzpali KŠ 1771, 620
5. preiti iz enega stanja v drugo: viſesnyega popa, ki je i nebéſza prejſao KŠ 1771, 677
6. prestopiti, ne izpolniti: Tvojo zapovid ſzem prejso BKM 1789, 220
preidóči tudi prejdóuči tudi preidóuči -a -e
1. minljiv: za volo dike licza nyegovoga, ſtera je prejdoucsa bila KŠ 1771, 533; kako je zláto, steroie preidoucſe SM 1747, 29; ſzmrt, Prejdoucsoj dobrouti kak gledalo te ſzvejt SŠ 1796, 77; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; Márnoſzt je hitro prejdoucse bogáſztvo iſzkati KM 1783, 216; Vmojoj prejdoucsi, Dobroj ſzrecsi BKM 1789, 2017; ſzte nej ſzpreidocsen ſzrebrom odkupleni KŠ 1754, 119; Dnévi prejdoucs, mladi ſze mejſzecz BKM 1789, 432; po odpüscsanyi preidoucſi grejhov KŠ 1754, 136
2. prejšnji: Na preidoucſo nouto BKM 1789, 148
3. ko je prišel: i doli je poſzadi i preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213
preidóči -a -e sam. minljivi: Toga ſzveita, ta preidocsa ſzo boleſznoſzt SM 1747, 91; geto ſze vſzáki li za ta preidoucsa trüdi KŠ 1754, 5a; Vſza ſzo na zemli eta prejdoucsa BKM 1789, 283; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848
Prekmurski
prenágliti se -im se dov.
1. prenagliti se: Szlovenje med Mürov i Rábov szo sze nej prenáglili cerkve naprávlati KOJ 1914, 102
2. prehiteti: pripovedajo, da je v Bulgárii Lajosa I. krála sztrasno velika törszka vojszka prenáglila KOJ 1914, 105

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
prehiteti [prehitẹ́ti prehitím] dovršni glagol

pospešitinepopoln podatek

Število zadetkov: 26