Zadetki iskanja
Pleteršnik
lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.
Prekmurski
nazáj povrnóuti ~ -ém dov.
1. vrniti tvarne dobrine: Amurát obecsajoucs nyemi vsza szpojémana nazáj povrnoti KOJ 1848, 56; Ka lüczko blágo nazáj povrné KMK 1780, 75; vcsinimo, naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; i nazáj je povrno ti tréſzeti ſzrebrni pejnez poglavnikom KŠ 1771, 93
2. vrniti duhovne, moralne vrednote: Povrni mi znôvics zdrávje moje KAJ 1870, 169; naj ſze vcsijo ſzvojim ſztariſim to dobro nazáj povrnouti KŠ 1771, 640; i z-drügimi doſztójnimi dobroutami 'selejjo vám vas trüd nazáj povrnouti SIZ 1807, 16; Goſzpodni dá na pouſzodo, ſteri miloſztivno dá vbougomi, i nyegovo dobro vcſinenyé nyemi nazáj povrné KŠ 1754, 169; Boug licze na té obrni, I vſze ti nazáj povrni SŠ 1796, 15
nazáj povrnóuti se ~ -ém se
1. vrniti se: Odnut ſze nazáj povrné v-Alexandrio KŠ 1771, 101; naj ſze vám naſzkori nazáj povrném KŠ 1771, 698; I ki je na nyivi, naj ſze nazáj ne povrné KŠ 1771, 80; ali odnet ſze je hitro vu Kánaánſzko zemlo nazáj povrno KM 1796, 15; Geto ſzta ſze nazáj povrnola, csüdüvao ſze je Ferencz KM 1790, 38; gda ſzo ſze od groba nazáj povrnole KM 1796, 114
2. priti v prejšnje stanje: pocſiné nad nyim mér vas, csi ga pa nebode, na váſz ſze nazáj povrné KŠ 1771, 202; nego düša se nazájpoverné k-Bôgi BJ 1886, 40; Oh kak bi ſze rad nazáj povrno na nouvi 'sitek KM 1783, 206; dokoncsano je, naj sze lutheránje na indasnye pápinsztvo nazáj povrnéjo KOJ 1845, 67; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin KM 1783, 151
1. vrniti tvarne dobrine: Amurát obecsajoucs nyemi vsza szpojémana nazáj povrnoti KOJ 1848, 56; Ka lüczko blágo nazáj povrné KMK 1780, 75; vcsinimo, naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; i nazáj je povrno ti tréſzeti ſzrebrni pejnez poglavnikom KŠ 1771, 93
2. vrniti duhovne, moralne vrednote: Povrni mi znôvics zdrávje moje KAJ 1870, 169; naj ſze vcsijo ſzvojim ſztariſim to dobro nazáj povrnouti KŠ 1771, 640; i z-drügimi doſztójnimi dobroutami 'selejjo vám vas trüd nazáj povrnouti SIZ 1807, 16; Goſzpodni dá na pouſzodo, ſteri miloſztivno dá vbougomi, i nyegovo dobro vcſinenyé nyemi nazáj povrné KŠ 1754, 169; Boug licze na té obrni, I vſze ti nazáj povrni SŠ 1796, 15
nazáj povrnóuti se ~ -ém se
1. vrniti se: Odnut ſze nazáj povrné v-Alexandrio KŠ 1771, 101; naj ſze vám naſzkori nazáj povrném KŠ 1771, 698; I ki je na nyivi, naj ſze nazáj ne povrné KŠ 1771, 80; ali odnet ſze je hitro vu Kánaánſzko zemlo nazáj povrno KM 1796, 15; Geto ſzta ſze nazáj povrnola, csüdüvao ſze je Ferencz KM 1790, 38; gda ſzo ſze od groba nazáj povrnole KM 1796, 114
2. priti v prejšnje stanje: pocſiné nad nyim mér vas, csi ga pa nebode, na váſz ſze nazáj povrné KŠ 1771, 202; nego düša se nazájpoverné k-Bôgi BJ 1886, 40; Oh kak bi ſze rad nazáj povrno na nouvi 'sitek KM 1783, 206; dokoncsano je, naj sze lutheránje na indasnye pápinsztvo nazáj povrnéjo KOJ 1845, 67; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin KM 1783, 151
Pleteršnik
nezavídẹti, -vȋdim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
Pleteršnik
sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
Število zadetkov: 4
Dostopnost