prejémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prejemati: prejemanje denarja; dajanje in prejemanje
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
račún1 -a m (ȗ)
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun
// nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo
// tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun
// v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
// pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil
// pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
4. v zvezi na račun izraža
a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja
b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun
// nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo
// tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun
// v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
// pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil
// pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
4. v zvezi na račun izraža
a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja
b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina
SSKJ²
transákcijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na transakcijo: transakcijski sistem; transakcijski stroški / transakcijska analiza teorija osebnosti in komunikacije za osebnostno rast in pozitivno spremembopsihoterapevtska metoda, ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem / transakcijski račun bančna storitev, ki imetniku računa omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam
nanašajoč se na transakcijo: transakcijski sistem; transakcijski stroški / transakcijska analiza teorija osebnosti in komunikacije za osebnostno rast in pozitivno spremembopsihoterapevtska metoda, ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem / transakcijski račun bančna storitev, ki imetniku računa omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam
SSKJ²
zavarovánec tudi zavárovanec -nca m (á; á)
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana: zavarovalnica je zavarovancu izplačala zavarovalnino; dolžnosti, pravice zavarovancev
// kdor je socialno zavarovan: zavarovanec že izpolnjuje pogoje za prejemanje pokojnine / invalidski, socialni, zdravstveni zavarovanec; zavarovanec pokojninskega, socialnega zavarovanja
♦ pravn. družinski zavarovanec družinski član, ki je socialno zavarovan na podlagi pravic družinskega člana zavarovanca
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana: zavarovalnica je zavarovancu izplačala zavarovalnino; dolžnosti, pravice zavarovancev
// kdor je socialno zavarovan: zavarovanec že izpolnjuje pogoje za prejemanje pokojnine / invalidski, socialni, zdravstveni zavarovanec; zavarovanec pokojninskega, socialnega zavarovanja
♦ pravn. družinski zavarovanec družinski član, ki je socialno zavarovan na podlagi pravic družinskega člana zavarovanca
Sprotni slovar slovenskega jezika
fôlovati, followati nedovršni glagol
- pogovorno omogočati prejemanje objav, obvestil drugega uporabnika, skupine ali podjetja na družbenih omrežjih SINONIMI: slediti
Celotno geslo
Sprotni
posledíti dovršni glagol
- omogočiti prejemanje objav, obvestil drugega uporabnika, skupine ali podjetja na družbenih omrežjih
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
sledíti SSKJ² nedovršni glagol
- omogočati prejemanje objav, obvestil drugega uporabnika, skupine ali podjetja na družbenih omrežjih
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
jemánje -a s jemanje, prejemanje: Neſzlányam ſze Na tvo ſzloboudo jemánye SŠ 1796, 163; Lajos po mourji hiti v-zburkani Neápol na zadovolsine jemánye KOJ 1848, 46; Vu plácse jemányi KŠ 1771, 505; Kakda ſze moremo dr'sati pod jemányom Szvéte Oſtije KMK 1780, 65
Prekmurski
nòtri jemánje ~ -a s prejemanje, prejemki: mi edna gmajna nej podilila kaj na vö dávanye i notri jemánye KŠ 1771, 600
Prekmurski
prijémanje tudi prijímanje -a s
1. prejemanje: naj mi eto tvojega ſz. Tejla, i Krvi prijímanye bode mocsno orosjé KM 1783, 153; Od nedosztojnoga prijímanya tvojega ſzvétoga Tejla KM 1783, 58; ſtera ſzam vu prijímanyi ſzveſztva pregrejso KM 1783, 161
2. razlikovanje, ločevanje: i nega pri Bougi prijímanya oſzoub KŠ 1771, 610; Prepovidáva oſzoub hüdo prijímanye KŠ 1771, 747; znajoucsi, kaj i vi ſzami máte Goſzpouda vu nebéſzaj i prijémanye oſzoub je nej pri nyem KŠ 1771, 586
1. prejemanje: naj mi eto tvojega ſz. Tejla, i Krvi prijímanye bode mocsno orosjé KM 1783, 153; Od nedosztojnoga prijímanya tvojega ſzvétoga Tejla KM 1783, 58; ſtera ſzam vu prijímanyi ſzveſztva pregrejso KM 1783, 161
2. razlikovanje, ločevanje: i nega pri Bougi prijímanya oſzoub KŠ 1771, 610; Prepovidáva oſzoub hüdo prijímanye KŠ 1771, 747; znajoucsi, kaj i vi ſzami máte Goſzpouda vu nebéſzaj i prijémanye oſzoub je nej pri nyem KŠ 1771, 586
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
duhovno (duhovnu, duhovno) prislov
1. takó, da se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: v duhu, duhovno
1.1 takó, da se ponazarja bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: v prispodobi, metaforično
2. takó, da se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: versko
3. takó, da je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi
FREKVENCA: 54 pojavitev v 8 delih
TERMINOLOGIJA: duhovno vbog
Davčni terminološki slovar
Davki
Davki
Davki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost