Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
hlébec -bca m (ẹ̑) 
  1. 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha
    // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce
  2. 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci
SSKJ
kódrast -a -o prid. (ọ́) 
  1. 1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček
  2. 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki
    ♦     vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste
SSKJ
nasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: nasipati grah v lonec; odnašali so zemljo in jo nasipali na drugem, nižjem koncu njive / reke poplavljajo in nasipajo / ekspr. žvenk cekinov, ki so si jih nasipali v žepe
  2. 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipati cesto; kamenje je pregrobo, da bi z njim nasipali pot
    // z nasipanjem delati kaj višje: nasipati tla
    nasípan -a -o: neustalj. hoditi po beli, nasipani cesti nasuti
SSKJ
nasipávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. polniti kaj s čim sipkim, drobnim: nasipavala mu je brento / reka nanaša in nasipava kamenje
  2. 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipavati ceste
    // z nasipavanjem delati kaj višje: tu bo treba še nasipavati
SSKJ
nasúti -sújem dov., nasúl in nasùl (ú ȗ) 
  1. 1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo; nasula je za pest soli; brezoseb. snega je nasulo do gležnjev; pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem
    ●     ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico
  2. 2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli; na debelo nasuti s peskom
    // z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti
    nasút -a -o: s peskom nasuta pot; nasuta pregrada
SSKJ
posípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi
    posípati se zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja
    ●     ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; redko zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj
    posípan -a -o: pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; neustalj. s peskom posipana pot posuta
SSKJ
posúti -sújem dov., posúl in posùl (ú ȗ) 
  1. 1. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posuti cesto z gramozom, soljo / posuti s sesekljanim česnom, peteršiljem potresti
    // posuti sladkor po pecivu; pren., ekspr. sonce je posulo travnik s cvetjem
  2. 2. nar. zahodno podreti, porušiti: uporni kmetje so posuli grad; streho bo treba popraviti, sicer se bo hiša posula
    ●     star. bežali so, da jih ne bi posulo kamenje zasulo; knjiž. posuti si glavo s pepelom pokesati se svojih slabih dejanj
    posút -a -o 
    1. 1. deležnik od posuti: ceste še niso posute; s peskom posuto dvorišče
    2. 2. ekspr. biti poln česa: z bradavicami posut nos; s cvetjem posut breg; nebo je bilo posuto z zvezdami
      ●       ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
SSKJ
potrésati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresati z rozinami; potresati sadje s sladkorjem / potresati umetno gnojilo / pozimi je lačnim ptičkom potresala razna semena
  2. 2. delati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: veter potresa veje / živina je potresala z verigami / potresala ga je za ramo stresala
    // delati hitre, sunkovite gibe: potresal je z nogami / nasmihala se mu je in potresala s kodri
    ●     ekspr. grom je potresal zrak zelo je grmelo; ekspr. groza nam je potresala srce zelo smo se bali
    potresajóč -a -e: bližal se je, potresajoč z dolgim repom
SSKJ
potrésti -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́) 
  1. 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti
    // potresti cesto s peskom nasuti, posuti
  2. 2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel; veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel
    // kot psovka strela ga potresi
    // narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi
    ●     zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasom
    potrésen -a -o: cmoki, potreseni z orehi; z belim peskom potresena pot
SSKJ
potrosíti in potrósiti -im dov., potróšen (ī ọ́) 
  1. 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim; potresti: potrositi cvetačo s sirom; potrositi s kumino
  2. 2. star. potrošiti, porabiti: za hišo je potrosil veliko denarja / škoda je vseh besed, ki smo jih potrosili izrekli brez uspeha
SSKJ
praliné -ja m (ẹ̑) nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja: zavitek pralinejev; neskl. pril.: praline bonboni
SSKJ
prekrítje -a s (ȋ) glagolnik od prekriti: prekritje tal s ploščicami / prekritje strehe
// mesto, kjer je kaj prekrito: na vsakem prekritju je bila špranja
SSKJ
sípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi
  2. 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano
  3. 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči
    // z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto
    // veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega
  4. 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti
    ●     knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava
    sípati se 
    1. 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala
    2. 2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale
      ●       knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom
    sipajóč -a -e: sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja
SSKJ
skórja -e ž (ọ̄) 
  1. 1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti skorjo lubje
    // drevesna skorja
  2. 2. zunanja, trša plast kruha, peciva: hrustava skorja; hlebec, žemlja z lepo skorjo; premalo, preveč zapečena skorja; obrezati zažgano skorjo; skorja in sredica / pobrala je skorje kruha posušene koščke kruha; ekspr. med vojno dostikrat niso imeli niti suhe skorje / krušna skorja; skorja kruha
    // zunanja, trša plast živila sploh: nahitro opeči meso, da dobi lepo skorjo; odrezati siru skorjo; zlato rumena skorja pečenega piščanca
  3. 3. navadno s prilastkom vrhnja, trša plast na površini česa: prekopati zemljo, na kateri se je zaradi suše naredila skorja; snežna skorja se ni udirala / z oslabljenim pomenom: ledena skorja na jezeru se je začela lomiti; vse je prekrito s skorjo umazanije; pren., ekspr. njegov mladostni idealizem se je počasi prevlekel s trdo realistično skorjo
    ♦     agr. vrhnja, trša varovalna plast trdih, poltrdih sirov
    // ekspr. zunanji videz, vedenje, zlasti grobo, neprijazno: pod raskavo, trdo skorjo se je skrivalo sočutno srce / hribovci so ponavadi ljudje trde skorje
  4. 4. geol., v zvezi zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine: vrtati tisoč metrov globoko v zemeljsko skorjo; gubanje zemeljske skorje; plasti, zgradba zemeljske skorje; razpoke v zemeljski skorji; zemeljska skorja in zemeljski plašč
  5. 5. anat., navadno s prilastkom vrhnja plast nekaterih notranjih organov: debelina, plasti, zgradba skorje / ledvična skorja; (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; skorja malih možganov; operacija skorje nadledvične žleze
    ●     cimetova skorja posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; ekspr. boj za vsakdanjo skorjo kruha za najosnovnejša materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. obubožali so do zadnje skorje popolnoma; ekspr. rudarska skorja kruha je zelo trda rudarsko delo, rudarski poklic je težek
SSKJ
tesalíšče -a s (í) prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami
SSKJ
zabíti -bíjem dov., zabìl (í ȋ) 
  1. 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo; zabiti zagozdo v razpoko
  2. 2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z debelim kamenjem / zabiti sod z veho
    // ekspr. s silo, z udarci spraviti kaj kam sploh: roke je zabil v žepe skoraj do komolcev; zabiti žogo čez travnik
  3. 3. s pritrditvijo česa z žebljem, žeblji zapreti, prekriti: zabiti okenske odprtine z deskami / zabiti hišo; zabiti zaboj / zabiti pokrov na krsto pribiti
  4. 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično pognati kri po žilah: od strahu ji je srce hitreje zabilo
  5. 5. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, znaki naznaniti čas: v stolpu je zabila ura
  6. 6. ekspr., navadno v zvezi zabiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabiti komu podatke v glavo
  7. 7. slabš. zapraviti: ves denar zabije; plačo zabije po gostilnah / žal mu je časa, ki ga je zabil za to delo nekoristno porabil
  8. 8. ekspr. prebiti, preživeti: veselo je zabil prosti čas; skušal je nekako zabiti čas do odhoda vlaka
  9. 9. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: ta pa zna zabiti; dobro jih je zabil
    ●     žarg., šport. zabiti gol dati, doseči; pog., ekspr. zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti
    zabíti se 
    1. 1. ekspr. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabil se je v bunker in čakal, da se spopad konča
      // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabil se je v sobo in bral; zabili so se na peč in kvartali / do konca življenja se je zabil na podeželje
    2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: tako se je zabil v študij, da ni mislil na nič drugega / zabiti se v knjige
    3. 3. pog. zaleteti se, trčiti: pazi, da se ne zabiješ; zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid; zabiti se z avtomobilom
    zabíti si ekspr., navadno v zvezi zabiti si v glavo  trdno se odločiti kaj doseči, narediti: zabil si je v glavo, da bo šel študirat / kadar si kaj zabije v glavo, ga ni mogoče ustaviti
    zabít -a -o 
    1. 1. deležnik od zabiti: zabit klin; z žeblji zabita vrata
      ●       ekspr. nebo je čisto zabito z oblaki prekrito
      ♦       grad. zabiti vodnjak vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami, iz katerega se voda dviga navadno z ročno črpalko
    2. 2. ekspr. oddaljen, odročen: zabiti kraji; zabite vasi
    3. 3. slabš. omejen, neumen: zabit človek; zabit je kot vol / kot psovka štor zabiti
SSKJ
zadélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka; zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju
  2. 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove
    // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se
  3. 3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo
    ●     pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; redko zadelal si je pipo s tobakom natlačil
    zadélati se ekspr.  delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju
    ●     star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki
    zadélan -a -o: vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi
    ●     ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno
SSKJ
zadelováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelovati špranje s smolo
  2. 2. delati, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: kup sena sta zadelovala z vejami
SSKJ
zapróditi -im dov. (ọ̄) z delovanjem vode povzročiti, da je kaj prekrito, zasuto s prodom: hudournik je zaprodil njivo
    zapróden -a -o: zaproden svet; zaprodena struga
Število zadetkov: 19