Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]
    1. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria
    2. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
    3. okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum
STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz
Celotno geslo eSSKJ
rdečelístka rdečelístke samostalnik ženskega spola [rdečelístka]
    lističasta goba s tanjšim betom in trosovnico, ki se z zorenjem obarva rožnato; primerjaj lat. Entoloma
STALNE ZVEZE: užitna rdečelistka
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz rdečelistna goba
Celotno geslo eSSKJ
tíntnica tíntnice samostalnik ženskega spola [tíntnica]
    iz biologije goba z belim luskastim klobukom zvonaste oblike in črnimi trosi; primerjaj lat. Coprinus
STALNE ZVEZE: pisana tintnica
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Tintlinge iz ↑tinta

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
blanšírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo
2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje
    blanšíran -a -o:
    blanširani špinačni listi; blanširano usnje
SSKJ²
obáriti -im tudi obaríti -ím dov., obáril (ā ȃ; ī í)
na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo: obariti paradižnik; obariti pečenice pred pečenjem
    obárjen -a -o tudi obarjèn -êna -o:
    obarjene krvavice
SSKJ²
pre...2 predpona v sestavljenkah
za izražanje
a) preseganja navadne, običajne mere, stopnje: prečrn, predaleč, predimenzionirati, prekuhati, premogočnost, prenaložiti
b) zelo velike mere, stopnje: prečuden, prefin, preljubezniv
SSKJ²
prekúhati -am dov. (ú ȗ)
1. s kuhanjem očistiti, razkužiti: prekuhati perilo, pribor / prekuhati vodo
♦ gastr. prekuhati sadje, zelenjavo
2. s kuhanjem predelati: prekuhati sadje v žganje
3. narediti, da je kaj popolnoma kuhano: dobro prekuhati stročnice
4. ponovno skuhati: kupljeno, napol kuhano hrano je treba prekuhati
    prekúhati se 
    preveč se skuhati: jed se je prekuhala
    ●     ekspr. bilo je vroče, da smo se čisto prekuhali zelo spotili
    prekúhan -a -o:
    prekuhan krompir; prekuhana voda
SSKJ²
prelíkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem razkužiti: perilo prekuhati in prelikati
2. obrt. na rahlo, brez pritiskanja polikati tkanino z vlažno krpo zaradi lepšega videza: posamezne dele prelikati in sešiti
SSKJ²
uporába -e ž (ȃ)
glagolnik od uporabljati ali uporabiti:
a) prepovedati uporabo poti; z zakonom urejati uporabo zemljišča; dati komu avtomobil v uporabo; posodo po uporabi pomijemo in posušimo; prekuhati zamaške pred uporabo; dobiti dovoljenje za uporabo stavbe; vrečke za enkratno uporabo / enostavna uporaba stroja; dati navodila za uporabo
b) omejiti uporabo naravnih bogastev / uporaba družbenih sredstev / uporaba znanstvenih dognanj; praktična uporaba kake teorije
c) uporaba tankov v napadu; uporaba ustnika pri kajenju / uporaba zaščitnih sredstev v kmetijstvu; pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih
č) uporaba sile, zakona za dosego pravic
d) uporaba ljudskih izrazov v besedilu
e) uporaba mleka za sir
f) uporaba bencina za čiščenje; uporaba vode za namakanje
♦ pravn. analogna uporaba zakona uporaba zakona pri vsebinsko podobnem primeru, ki ga ta zakon ureja

Slovenski pravopis

Pravopis
izkúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ) kaj iz česa ~ maščobo iz mesa; neobč. ~ govedino prekuhati
Pravopis
pre..1 [poudarjeno prè] predp.; varianti pré.. (Préloge), prê..2 (prêrok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'obvladanje' prebíti (se), prejádrati, prekontrolírati, prelúknjati, prepotováti, preštéti
2. 'pretiranje' pregréti, prenapéti, presolíti, prevzdígniti se
3. 'ponovnost' prekúhati, prepléskati, prepráti
4. 'drugačnost' predrugáčiti, preoblikováti, pretvóriti
5. 'razdruženje' pregrízniti, prekláti prerézati
6. 'prevladanje' prekipéti, prelisíčiti, premágati, preségati
II. izpredložna imenska Pregrád, predóber, prečúden, prevêlik, previsòk, prekmálu, premálo, prepočási, prezgódaj
III. izpodstavna predája, prekrítje, premíslek, premôlk, pretvórba, pregnán, premázan, premenílen, premíčen
Pravopis
prekúhati -am dov. -an -ana; prekúhanje (ú ȗ) kaj ~ perilo; prekuhati kaj v kaj ~ sadje v žganje
prekúhati se -am se (ú ȗ) Jed se je prekuhala

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
blanšírati -am dov. in nedov.
kaj na hitro prekuhati, prekuhavati ali politi, polivati kaj z vrelo vodo
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
prekúhati -am dov.
GLEJ SINONIM: razkužiti
GLEJ ŠE: razkužiti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
Celotno geslo Vezljivostni G
prekúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s kuhanjem očistiti kaj
V begunskem taboru so morali redno prekuhati vodo, perilo in pribor.
2.
kdo/kaj predelati kaj
Večino sadja so prekuhali (v žganje).
3.
kdo/kaj narediti kaj popolnoma ali ponovno kuhano
Stročnice je /dobro/ prekuhala.
4.
iz gastronomije kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Za zimo je prekuhala sadje in zelenjavo.

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
blanšȋrati -am dov. in nedov.
Celotno geslo Etimološki
kúhati kȗham nedov.
Celotno geslo Etimološki
obarīti -ím dov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
prekúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durchkochen, Cig., Jan.; aussieden: prejo, denar p., Cig.; — p. se, durchkochen (intr.); pusti, naj se jed dobro prekuha; — p., verdauen, Cig., Jan., nk.; — 2) von neuem kochen, nachkochen; p. jed; — prekuhano žganje, der Doppelbrantwein, Cig.; — 3) zu sehr kochen, überkochen; prekuhano meso.
Število zadetkov: 29