Fran

papánov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od papa: vse papanovo premoženje je bilo zapravljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pijáčica -e ž (á) ekspr. manjšalnica od pijača: postregla jim je s sladko pijačico / pijačica ga bo spravila ob vse premoženje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

plahnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

1. 1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo
2. 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni
   ● ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

podedováti -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄) 

1. 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova
2. 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade
   ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče

podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

podesetériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil
// ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile

podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é) 

1. 1. narediti, povzročiti, da kaj začne
   1. a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
   2. b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
2. 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
3. 3. narediti, povzročiti
   1. a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
   2. b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
4. 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
5. 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
6. 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
7. 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
8. 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
   // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
   // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
   // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
   ● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano

pognáti se 
1. 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati
   // pognati se v beg začeti bežati
2. 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil
3. 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti
4. 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo
   ● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se

pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija

pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pojémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑) izraža približevanje koncu

1. a) obstajanja: dež je že pojemal; hrup na cesti pojema; vročina bo vsak čas začela pojemati / bolečina proti jutru pojema / epidemija gripe že pojema / ogenj, sveča pojema ugaša
2. b) stanja, razpoloženja: bojevitost je že pojemala; njegova jeza še ne pojema
   // biti v vedno manjši
3. a) količini: premoženje pojema; pojemala so živila in denar / množina blaga pojema / dnevi so začeli pojemati se krajšati
4. b) stopnji: moči so mu pojemale / glas ji pojema / hitrost pojema enakomerno
   ● ekspr. kar pojema od žalosti hira

pojemajóč -a -e: s pojemajočimi močmi se je dvignil; govoril je s pojemajočo sapo; pojemajoče zanimanje; prisl.: vedno bolj pojemajoče je govoril
♦ muz. pojemajoče označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja diminuendo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pomagálka -e [u̯k] ž (ȃ) 

1. 1. knjiž. pomočnica, pomagačka: bila je pridna pomagalka
2. 2. star., v medmetni rabi, v zvezi sveta pomagalka izraža
   1. a) začudenje, presenečenje: o sveta pomagalka, ali je to res
   2. b) strah, vznemirjenje, obup: sveta pomagalka, kaj pa je; sveta pomagalka, ob vse premoženje sem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pomnožíti -ím dov., pomnóžil (ī í) 

1. 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati
   // narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali
2. 2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet

pomnožèn -êna -o: vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ponevériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) okoristiti se s prisvojitvijo v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: poneveril je premoženje svojega varovanca; zaprli so ga, ker je poneveril veliko vsoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

popetériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj petkrat tolikšno: popeteriti proizvodnjo; cene nekaterih izdelkov so se popeterile
// ekspr. zelo pomnožiti, povečati: popeteriti svoje premoženje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

posinóvljenec -nca m (ọ̑) kdor je posinovljen: vse premoženje je podedoval pokojnikov posinovljenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

postotériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti stokrat tolikšno: število naročnikov se je v zadnjih letih postoterilo
// ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je postoteril / strah mu je postoteril moči; z zimo so se težave še postoterile

postotérjen -a -o: človek s postoterjenimi sposobnostmi; njihove sile so postoterjene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

práven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na pravo: pravni predpisi; spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno-politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri se pravno določajo zahtevane pravice, dolžnosti, posledice
♦ jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist; (pravni) naslednik kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice; pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica; pravni običaj običaj, pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti; pravni pouk pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga; pravni red skupek vseh pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju; pravni spor; pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; pravna dobrota; pravna moč učinek odločbe, proti kateri ni več pritožbe; pravna oseba pravno priznana skupnost z namenskim premoženjem ali premoženjski sklad kot nosilec pravic in dolžnosti; pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice; pravno pravilo pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi; pravno razmerje; pravno sredstvo; pravno varstvo varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom

právno prisl.: pravno določati; pravno izobražen človek; pravno pomembno dejstvo; pravno veljavna odločba; prim. pravnopolitičen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

precéj in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 

1. 1. izraža veliko količino, mero
   1. a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje
      // s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega
   2. b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal
   3. c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko
2. 2. izraža
   1. a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta
   2. b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan
      ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prédnik -a m (ẹ̑) 

1. 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine
   // začetnik rodu: imeti skupnega prednika
   // biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka
2. 2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki
3. 3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki
   ♦ jur. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

premožênjce -a s (ē) ekspr. premoženje: zapustil mu je lepo premoženjce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

premožênje -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje
● ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

premožênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravico
♦ ekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; jur. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prenaláhko prisl. (ȃ) nav. ekspr. preveč nalahko: prenalahko si je pridobil premoženje / svoje dolžnosti jemlje prenalahko
● ekspr. prenalahko si oblečen v premalo toplo obleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.