namnožíti -ím dov., namnóžil (ī í)
narediti kaj številnejše: namnožiti čredo; bakterije se hitro namnožijo / knjižnica se je z novimi knjigami precej namnožila
// narediti kaj večje: svoje premoženje so v nekaj letih zelo namnožili / delo se mu je tako namnožilo, da mu ni več kos
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
nanágloma prisl. (ȃ) knjiž.
1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile
2. hitro, na hitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma
1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile
2. hitro, na hitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma
SSKJ²
nárazen in narázen prisl. (ȃ; ȃ)
izraža medsebojno ločenost ali ločevanje; ant. skupaj: držati prste, stopala narazen; potegniti zavese narazen; ob strelu so ljudje skočili narazen; hiši stojita precej narazen
● po nazorih sta si daleč narazen njuni nazori so zelo različni; pog. dajati stroj narazen razstavljati ga (na dele); iti narazen pog. suha klada gre nerada narazen se nerada razkolje; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; pog. po dveh letih zakona sta šla narazen sta se razvezala; lesti narazen pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. toliko jé, da kar narazen leze se zelo debeli; pog. spraviti pretepače narazen ločiti, razgnati; pog. živeti narazen ločeno
♦ jezikosl. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen
izraža medsebojno ločenost ali ločevanje; ant. skupaj: držati prste, stopala narazen; potegniti zavese narazen; ob strelu so ljudje skočili narazen; hiši stojita precej narazen
● po nazorih sta si daleč narazen njuni nazori so zelo različni; pog. dajati stroj narazen razstavljati ga (na dele); iti narazen pog. suha klada gre nerada narazen se nerada razkolje; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; pog. po dveh letih zakona sta šla narazen sta se razvezala; lesti narazen pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. toliko jé, da kar narazen leze se zelo debeli; pog. spraviti pretepače narazen ločiti, razgnati; pog. živeti narazen ločeno
♦ jezikosl. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen
SSKJ²
naskopáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil
ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil
SSKJ²
nasledíti -ím dov., naslédi in naslêdi; naslédil (ī í)
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti: ne ve se, kdo bo nasledil kralja, mojstra, predsednika / naslediti koga na vodilnem mestu / po očetu je nasledil urejeno gospodarstvo
2. publ. priti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: uničene freske je nasledil mozaik / pohvalo je nasledila še večja prizadevnost
3. knjiž. podedovati: naslediti očetovo premoženje / barvo oči je nasledila po materi
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti: ne ve se, kdo bo nasledil kralja, mojstra, predsednika / naslediti koga na vodilnem mestu / po očetu je nasledil urejeno gospodarstvo
2. publ. priti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: uničene freske je nasledil mozaik / pohvalo je nasledila še večja prizadevnost
3. knjiž. podedovati: naslediti očetovo premoženje / barvo oči je nasledila po materi
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ²
naslédnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: naslednica je kupljeno hišo popravila; naslednica ravnateljice, upravnice / knjiž. naslednica prestola prestolonaslednica
// pravn. ženska ali država, ustanova, ki neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: bila je edina zakonita naslednica / pravna naslednica / države naslednice nekdanje SFRJ
2. država, ustanova, ki je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: ta organizacija je naslednica predvojne / Jugoslavija je bila ena od naslednic Avstro-Ogrske / avtomatizacija je naslednica mehanizacije / knjiž. zima ni dala svoji naslednici, da bi ogrela ljudi
1. ženska, ki neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: naslednica je kupljeno hišo popravila; naslednica ravnateljice, upravnice / knjiž. naslednica prestola prestolonaslednica
// pravn. ženska ali država, ustanova, ki neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: bila je edina zakonita naslednica / pravna naslednica / države naslednice nekdanje SFRJ
2. država, ustanova, ki je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: ta organizacija je naslednica predvojne / Jugoslavija je bila ena od naslednic Avstro-Ogrske / avtomatizacija je naslednica mehanizacije / knjiž. zima ni dala svoji naslednici, da bi ogrela ljudi
SSKJ²
naslédnik -a m (ẹ̑)
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / ekspr. duhovni naslednik / prepustiti grunt nasledniku
// pravn. kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: naslednik je podedovano posestvo prodal; zakoniti naslednik; dedič, kupec in drugi nasledniki / v nekaterih državah podjetje XY in nasledniki / pravni naslednik
2. kar je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: Prešernovi nasledniki so pravila soneta sprostili / roman je naslednik epa / Češkoslovaška, Jugoslavija in drugi nasledniki Avstro-Ogrske
♦ mat. naslednik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno po kakem drugem številu
3. potomec: njegovi nasledniki še živijo; predniki in nasledniki
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / ekspr. duhovni naslednik / prepustiti grunt nasledniku
// pravn. kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: naslednik je podedovano posestvo prodal; zakoniti naslednik; dedič, kupec in drugi nasledniki / v nekaterih državah podjetje XY in nasledniki / pravni naslednik
2. kar je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: Prešernovi nasledniki so pravila soneta sprostili / roman je naslednik epa / Češkoslovaška, Jugoslavija in drugi nasledniki Avstro-Ogrske
♦ mat. naslednik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno po kakem drugem številu
3. potomec: njegovi nasledniki še živijo; predniki in nasledniki
SSKJ²
nasledováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) star.
1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
SSKJ²
nèocénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo
♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike
ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo
♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike
SSKJ²
nèolastnínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni olastninjen: neolastninjeni družbeni kapital; neolastninjena zavarovalnica; neolastninjena podjetja; neolastninjeno premoženje
ki ni olastninjen: neolastninjeni družbeni kapital; neolastninjena zavarovalnica; neolastninjena podjetja; neolastninjeno premoženje
SSKJ²
SSKJ²
nèpremožênjski -a -o prid. (ȅ-ē)
ki se ne nanaša na premoženje: pridobitev nepremoženjske koristi; nepremoženjska odškodnina / nepremoženjska škoda povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe
ki se ne nanaša na premoženje: pridobitev nepremoženjske koristi; nepremoženjska odškodnina / nepremoženjska škoda povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe
SSKJ²
níčiti -im nedov. (í ȋ) knjiž.
1. jemati pomen, veljavo, vrednost: prava umetnost človeka ne niči, ampak potrjuje; to niči vse njihove napore; z dejanji niči svoje obljube
2. uničevati: ničiti lepoto / ničiti komu življenje
1. jemati pomen, veljavo, vrednost: prava umetnost človeka ne niči, ampak potrjuje; to niči vse njihove napore; z dejanji niči svoje obljube
2. uničevati: ničiti lepoto / ničiti komu življenje
- níčiti se
postajati materialno ali duhovno v stvarnosti nenavzoč: imel je občutek, da se niči / zastar. njegovo premoženje se zaradi zapravljanja niči se manjša
SSKJ²
obdavčljív -a -o prid. (ī í)
ki se lahko obdavči, sme obdavčiti: obdavčljivi dohodki, prejemki, prihodki; obdavčljiva dejavnost; obdavčljive transakcije; obdavčljivo blago, premoženje
ki se lahko obdavči, sme obdavčiti: obdavčljivi dohodki, prejemki, prihodki; obdavčljiva dejavnost; obdavčljive transakcije; obdavčljivo blago, premoženje
SSKJ²
océniti -im, in oceníti in océniti -im dov. (ẹ́; ī ẹ́)
1. določiti denarno vrednost: oceniti premoženje, zemljišče
2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost: oceniti literarno delo; nastop so dobro ocenili; kritično, strokovno oceniti; negativno, ugodno oceniti; oceniti z določenega stališča
// knjiž. presoditi: oceniti dokaze, izjave, navedbe; položaj je pravilno ocenil; proizvodni plan bo treba ponovno oceniti kritično pregledati, analizirati
3. ugotoviti veljavo ali vrednost: oceniti človeka po dejanjih
4. približno določiti količino: ocenili so rezerve, zaloge; nastalo škodo so takoj ocenili / približno oceniti razdaljo, višino
5. šol. dati oceno: oceniti učenca; negativno, pozitivno, pravično oceniti / oceniti znanje
♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije
1. določiti denarno vrednost: oceniti premoženje, zemljišče
2. ustvariti, izraziti mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost: oceniti literarno delo; nastop so dobro ocenili; kritično, strokovno oceniti; negativno, ugodno oceniti; oceniti z določenega stališča
// knjiž. presoditi: oceniti dokaze, izjave, navedbe; položaj je pravilno ocenil; proizvodni plan bo treba ponovno oceniti kritično pregledati, analizirati
3. ugotoviti veljavo ali vrednost: oceniti človeka po dejanjih
4. približno določiti količino: ocenili so rezerve, zaloge; nastalo škodo so takoj ocenili / približno oceniti razdaljo, višino
5. šol. dati oceno: oceniti učenca; negativno, pozitivno, pravično oceniti / oceniti znanje
♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije
- océnjen -a -o:
nepravično ocenjen dijak; negativno ocenjena naloga; pisateljevo dramsko delo še ni v celoti ocenjeno
♦ fiz. ocenjena napaka približno izračunana ali ugotovljena vrednost napake
SSKJ²
ocenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati denarno vrednost: ocenjevati posest, premoženje
2. ustvarjati, izražati mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost: ocenjevati umetniško delo, film; ocenjevati nastop, sposobnosti; kritično, slabo, strogo ocenjevati; ocenjevati z enakimi merili / ocenjevati vina
// knjiž. presojati: ocenjevati dokaze, izjave; pravilno ocenjevati položaj; ocenjevati pomen česa / ocenjujejo, da se bo razvoj tehnike še stopnjeval menijo, sodijo
3. ugotavljati veljavo ali vrednost: moža ocenjuje po besedah, ne po dejanjih / gledal je prihajajoče in jih ocenjeval
4. približno določati količino: ocenjevati zaloge; na pogled, s pogledom ocenjevati / približno ocenjuje razdaljo
5. šol. dajati ocene: ocenjevati učence; strogo ocenjevati
1. določati denarno vrednost: ocenjevati posest, premoženje
2. ustvarjati, izražati mnenje, sodbo o čem, zlasti glede na kakovost: ocenjevati umetniško delo, film; ocenjevati nastop, sposobnosti; kritično, slabo, strogo ocenjevati; ocenjevati z enakimi merili / ocenjevati vina
// knjiž. presojati: ocenjevati dokaze, izjave; pravilno ocenjevati položaj; ocenjevati pomen česa / ocenjujejo, da se bo razvoj tehnike še stopnjeval menijo, sodijo
3. ugotavljati veljavo ali vrednost: moža ocenjuje po besedah, ne po dejanjih / gledal je prihajajoče in jih ocenjeval
4. približno določati količino: ocenjevati zaloge; na pogled, s pogledom ocenjevati / približno ocenjuje razdaljo
5. šol. dajati ocene: ocenjevati učence; strogo ocenjevati
- ocenjujóč -a -e:
ocenjujoč nastali položaj, so se odločili za nove ukrepe; premeril ga je z ocenjujočim pogledom
- ocenjeván -a -o:
ocenjevanega dela sploh prebral ni; pravično ocenjevana prizadevanja
SSKJ²
očétov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oče 1: očetov obraz / očetovi predniki; očetova sestra / očetovo premoženje / očetova beseda veliko zaleže; ekspr. bati se očetove jeze / ekspr. zapustil je očetovo hišo rojstno hišo, dom
nanašajoč se na oče 1: očetov obraz / očetovi predniki; očetova sestra / očetovo premoženje / očetova beseda veliko zaleže; ekspr. bati se očetove jeze / ekspr. zapustil je očetovo hišo rojstno hišo, dom
SSKJ²
SSKJ²
odpravnína -e ž (ī)
znesek, ki se komu da zlasti ob prisilnem prenehanju sodelovanja v kaki skupnosti: zahtevati odpravnino; rudarji so se takrat borili za odpravnino / ženi je za odpravnino dal hišo
// po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati bratu odpravnino
♦ pravn. odpravnina vdove znesek, izplačan ob delavčevi smrti vdovi, ki nima pravice do družinske pokojnine po njem
znesek, ki se komu da zlasti ob prisilnem prenehanju sodelovanja v kaki skupnosti: zahtevati odpravnino; rudarji so se takrat borili za odpravnino / ženi je za odpravnino dal hišo
// po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati bratu odpravnino
♦ pravn. odpravnina vdove znesek, izplačan ob delavčevi smrti vdovi, ki nima pravice do družinske pokojnine po njem
SSKJ²
odsvájati -am nedov. (á)
pravn. prenašati (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvajati delnice; odsvajati premoženje
pravn. prenašati (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvajati delnice; odsvajati premoženje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 214
Dostopnost