Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
nanášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda
// z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik
2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal
3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk
    nanášati se v zvezi z na
    biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko
    nanašajóč -a -e:
    nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala
Celotno geslo Vezljivostni G
nanášati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z določenim namenom nositi koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/skozi/čez koga/kaj / kam
Otroci so /pridno/ nanašali drva v kuhinjo (za veliko krušno peč).
2.
kdo/kaj dajati kaj kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj / kam
/V manjših predsledkih/ si je nanašala ličilo na obraz.
SSKJ²
natíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva / nativni govorec naravni govorec
2. ki ni umetno spremenjen: iz vzorca naredimo nativni preparat
SSKJ²
obárvati -am dov. (ȃ)
1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant; pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico
// navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami
2. pobarvati: obarvati stene z apnom
♦ med. obarvati histološki preparat
    obárvan -a -o:
    čustveno obarvane besede; rdeče obarvana jabolka
Pravopis
obárvati -am dov. -an -ana; obárvanje (ȃ) kaj ~ histološki preparat; redk. obarvati kaj z/s čim ~ stene z apnom pobarvati
obárvati se -am se (ȃ) Rak se je rdečkasto obarval; Raztopina se je obarvala
Geologija
obrúsek -ska m
Geologija
odbrús -a m
Geologija
paleontolóški preparát -ega -a m
Geologija
paleontolóški zbrúsek -ega -ska m
Geologija
petrográfski preparát -ega -a m
Geologija
petrográfski zbrúsek -ega -ska m
SSKJ²
preparát -a m (ȃ)
1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa
2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
Pravopis
preparát -a m, snov. (ȃ) pripravek: vitaminski ~; ~i za umivanje las; števn. ~i za pouk biologije
Celotno geslo Sinonimni
preparát -a m
GLEJ SINONIM: pripravek
Pleteršnik
preparāt, m. prigotovek, das Präparat.
Celotno geslo Etimološki
preparȋrati -am nedov. in dov.
Pleteršnik
raznésən, -sna, adj. Spreng-: raznę̑sni prah, preparat, DZ.
SSKJ²
regenerátor -ja m (ȃ)
1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las
2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo
3. knjiž. preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja
♦ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov
SSKJ²
regenerírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj spet dobi ustrezne, zaželene lastnosti; obnoviti, poživiti: regenerirati mestno središče; regenerirati onesnaženo vodo / ta preparat regenerira lase / v spanju človek regenerira svoje moči za delo; duhovno, moralno se regenerirati se prenoviti
♦ teh. regenerirati odpadke; um. regenerirati sliko
2. narediti, povzročiti, da kaj na novo zraste, nastane: žival lovko hitro regenerira; koža se regenerira se obnovi / odtrgani del se regenerira v nov organizem
    regeneríran -a -o:
    regeneriran kavčuk; volna je regenerirana
Geologija
rúdni obrúsek -ega -ska m
Število zadetkov: 42