Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
banda ž, F2, exilium, banda, danu ſlavú is deṡhele; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati
Vorenc
braniti nedov., F23, abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti; coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; defendere, braniti, ṡagovoriti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; inhibere, prepovedati, braniti, ṡabraniti; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati; prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti; propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè; stipare, obſtopiti, inu braniti; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati; tutari, braniti
Celotno geslo eSSKJ16
bruma -e samostalnik ženskega spola
1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih
Pleteršnik
dežéla,* -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
Pleteršnik
gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
Vorenc
odbraniti dov., abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti
Svetokriški
panati -am dov. prekleti, izobčiti: Concilum Grangreſe je bil sapovedal panat nedol. taiſto sheno, katira bi ſvoje laſy ſi odresala k' ſnaminu de n' hozhe ſvojmu Moshu pokorna biti (III, 121) ǀ Cincilium Tridentinum pana 3. ed. vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti (III, 374) ǀ de ledih s'ledih pershono nezhiſtoſt tribat nej greh, kateri vuk Sveti Vuzheniki, inu Concilium Tridentinum panaio 3. mn. (III, 365) ← bav. srvnem. pannen, srvnem. bannen ‛izobčiti’ < ‛prepovedati pod grožnjo kazni’
Pleteršnik
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
Vorenc
pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati
Celotno geslo Hipolit
prepovedajoč deležnik

PRIMERJAJ: prepovedati

Celotno geslo Hipolit
prepovedan deležnik

PRIMERJAJ: prepovedati

Pleteršnik
prepovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. verbieten; p. komu kaj; p. zidanje; p. komu kod pasti; tod je prepovedano ribe loviti; prepovedan čas, die verbotene Zeit.
Prekmurski
prepovèdati -povém dov. prepovedati: Jeli ſto more prepovedati vodou KŠ 1771, 375; ſto mi prepovej, naj ſze ne okrſztim KŠ 1771, 366; Drüga [zapoved] prepovejda naj cslovik ne pszüje KM 1783, 274; nego i to hüdo, ſtero ſzi ti trdno prepovedao KŠ 1754, 230; Zetoga ſze razmi, kaj je Boug zviríne nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; I prepovedao nyim je, kaj bi nikomi ne pravili KŠ 1771, 125; i prepovedali ſzmo nyemi, da ne naſzledüje náſz KŠ 1771, 131; niti Apoſtolje ſzo nej prepovedali KŠ 1754, 40; Prepovedali ſzo toti Popovſzki Poglavniczke Apoſtolom KM 1796, 119
prepovedajóuči -a -e prepovedujoč: Zapovedajoucs ali prepovedajoucs meszto sem právimo se KOJ 1833, 138
prepovedéči -a -e prepovedujoč: Prepovedécsi [vezniki] (tiltók): ne, se (nê, nêkabi) AIN 1876, 67
prepovèdavši -a -e ko je prepovedal: Po indasnyem vármegyévszka szpráviscsa obszlüsávati prepovedavsi, vesz Ország je razdejlo KOJ 1848, 113
prepovédani tudi prepovéjdani -a -o prepovedan: naj prepovejdani ſzvétek bode tecsaſz KM 1796; Je pa dönok prepovejdana teda KŠ 1771, 504; Ka je prepovejdano vtoj zapouvidi KŠ 1754, 29; prepovejdano nyim je od Dühá ſzvétoga gúcsati rejcs KŠ 1771, 391; krivicsno tou'siti edendrügoga, je prepovedano KOJ 1845, 10; Pred vszém je katolicsánczom prepovedano Protesztante drá'siti KOJ 1848, 103; Prvi cslovik je od Bogá v-Paradi'somi prepovejdanoga drejva z-ſzáda jo KMK 1780, 11; Kouſtam ſzád jaſz i Ejva, ſzprepovejdanoga drejva BKM 1789, 192; z-kacse gucsécsi je na nyé vzéo Ejvo, ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Sz-prepovejdana drejva ſzád je jo SŠ 1796, 12; i táksega tivárisa, ali nej z-prepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; prepovedani szád jeszti je nej grejh KOJ 1845, 87; i nedopüszti, kâ bi stera ovca na prepovêdano meszto sla KAJ 1870, 139; Prepovejdane dni Goſztüvanya ne ſzlü'zi KMK 1780, 56; Od Szvéte Matere Czérkvi prepovejdane ſzvétke poſzvéti KMS 1780, A5; i prepovejdane Szvétke poſzvéti KM 1796, 110; Szvojo 'sivino ſzo vnogo-krát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; Eto nyemi je bár prepovedano bilo BJ 1886; Ka bodeti prepovejdano, onoga se ogni BJ 1886, 5
Celotno geslo Pohlin
prepovedati [prepovẹ́dati prepovẹ́m] dovršni glagol

prepovedati

Vorenc
prepovedati dov., F13, abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepovedati; denarrare, povédati, prepovédati, na ẛnanîe dati, po redu povédati; inhibere, prepovédati, braniti, ṡabraniti; interdicere, prepovédati; praecipere, pred enim drugim prejeti, ali vṡèti, ṡapovédati, prepovédati; praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati, prepoveidati, preid ṡnati; praevetare, poprei prepovédati; prohibendus, -a, -um, katerimu ſe ima braniti, kateru ſe ima prepoveidati; prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati; vetare, ṡabraniti, prepovédati
Svetokriški
prepovedati -vem/-am dov. prepovedati: kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat nedol., uſym Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash 2. ed. ǀ Sakaj, O vſmileni Goſpud Bug prepovesh 2. ed. Joanneſu, de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ Vna shena jo da sa eno piſſano ſuknio, sa katero pervoli h'temu, kateru prepovej 3. ed. ta sheſta ſapuvid Boshja ǀ meni moja Regula prepovej 3. ed. ſe pelati v'kozhy ǀ mu prepovei 3. ed., de nimà Joba umorit ǀ Bug neprepovej +3. ed., de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ bolnikom shkodlive shpishe prepovedò 3. mn. ǀ kaj vam taiſte ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio 3. mn. ſturiti ǀ shtrajfai yh, inu prepovedai vel. 2. ed. ym, de nebodo vezh mene preklinali ǀ Bug ym ie prepevedal del. ed. m de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu ǀ mu je bil Bug prepovedal del. ed. m vinu pyti ǀ vſe oroshje je bil taiſtem vſel, inu perpovedal del. ed. m, de nimaio vkupai govorit, ali ſe pogovariat ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala del. ed. ž pod veliko shtraifingo, de nimaio vezh ſe shemit ǀ Ajdie ſo bily prepovedali del. mn. m sheme, vedeozh de tulikajn hudiga ſe ſturj
Pleteršnik
prepovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad prepovedati: verbieten.
Besedje16
prepoveti [prepovedati] glag. dov. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje16
preprovedati gl. prepovedati ♦ P: 1 (TAr 1562)
Vorenc
prisoditi dov., F4, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; addicere, item, odlozhiti, salubi[!] iméti, ſebi perſoditi; adjudicare, perſoditi, ſposnati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi
Število zadetkov: 25