Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]
    1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki
      1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
SSKJ²
čebúla -e [tudi čəbulaž (ú)
1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
 
bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. star. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]
    1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur
      1.1. ta goba kot hrana, jed
      1.2. kar spominja na to gobo
STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]
    1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
    2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
    3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus
      3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
    4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: lisica - več ...
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
SSKJ²
osteklíti -ím dov., ostéklil in ostêklil in osteklíl (ī í)
zastekliti: ostekliti okna, vrata / ostekliti mizo pokriti s stekleno ploščo; pokrito teraso so osteklili obdali s steklom
♦ 
gastr. ostekliti riž na hitro ga prepražiti, da med dušenjem zrna ne razpadejo
    ostekljèn -êna -o:
    ostekljena mizica; ostekljena okna
Celotno geslo Etimološki
prážiti prȃžim nedov.
Celotno geslo Etimološki
prefrȋgan -a prid.
SSKJ²
preprážiti -im dov. (á ȃ)
1. s praženjem narediti, da dobi živilo rjavo barvo: na olju prepražiti čebulo; prepražila je še drobtine in moko
2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: prepražiti jetra; pren., ekspr. sonce ga je temeljito prepražilo
Pravopis
preprážiti -im dov. -en -ena; prepráženje (á ȃ) koga/kaj ~ čebulo; poud. Sonce jih je temeljito prepražilo |ogrelo, razgrelo|
Pleteršnik
preprážiti, -prȃžim, vb. pf. 1) durchrösten; — 2) von neuem rösten, aufrösten, Cig.
SSKJ²
sotírati -am dov. in nedov. (ȋ)
na hitro prepražiti na zelo vroči maščobi s stresanjem ponve, brez mešanja: na močnem ognju so sotirali kozice in fileje osliča; sotirati na maslu, oljčnem olju / na hitro sotirati narezano zelenjavo
zobotrébec zobotrébca samostalnik moškega spola [zobotrébəc]
    koničasta, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane med zobmi, za nabadanje hrane
FRAZEOLOGIJA: suh kot zobotrebec
ETIMOLOGIJA: iz zob + tvorjenka od trebiti
Število zadetkov: 15