Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zlív -a m (ȋ) zlitje: preprečiti zliv barv / zvočni zliv
SSKJ
zlò zlà s (ȍ ȁ) 
  1. 1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča: v njem je prevladovalo zlo; delati, hoteti zlo; kaznovati, odpraviti, preprečiti zlo; ekspr. sejati zlo; ločevati med dobrim in zlom; hudo, majhno, veliko zlo / družbeno zlo; potres je naravno zlo
  2. 2. kar prinaša veliko trpljenje, velike težave: to še ni največje zlo; izbrati manjše zlo; prizadejati komu zlo / zlo nepismenosti; kar je enim v zlo, je drugim v dobro
    ●     šteti komu kaj v zlo upoštevati, da je kdo kaj zlega naredil; pog. tega mu ne smete vzeti za zlo zameriti; ekspr. kupčija je šla po zlu pozlu; ekspr. ti pojavi so nujno zlo se jih ne da odpraviti; se jim ne da izogniti; prim. pozlu
SSKJ
zmêsti zmêdem tudi zmésti zmédem dov., zmêdel in zmédel zmêdla tudi zmédel zmédla, stil. zmèl zmêla tudi zméla (é; ẹ́) 
  1. 1. povzročiti, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: nove ideje so zmedle mladino; pijača, ženska ga je popolnoma zmedla; načrtno zmesti koga / ekspr. časopisi so mu zmedli glavo, pamet; misli so se ji zmedle; brezoseb. v glavi se mu je zmedlo / to jim je zmedlo pojme o poštenosti
    // povzročiti, da kdo navadno za krajši čas ne more urejeno, pravilno misliti, ravnati: njegov gib, pogled jo je zmedel; z vprašanji zmesti govornika
  2. 2. povzročiti, da kaj ni več urejeno: zmesti prejo; pri branju so se mu vrste zmedle / ekspr. koraki so se jim zmedli
    ●     ekspr. zmesti komu načrte, pog. štrene preprečiti komu njegove načrte; zmesti komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne
    zmêsti se, tudi zmésti se navadno za krajši čas ne moči urejeno, pravilno misliti, ravnati: zmesti se pred kom; ni se dal zmesti; za hip, ekspr. do kraja se je zmedel
    zméden -a -o 
    1. 1. deležnik od zmesti: bili so zmedeni in prestrašeni; zmedena glava, pamet; zaradi takih idej je mladina zmedena; duševno zmeden
    2. 2. ki vsebuje, izraža neurejene, nepravilne misli, predstave: zmeden pogled; njihovi pojmi so zmedeni / zmedene kretnje; prisl.: zmedeno govoriti; zmedeno tekati sem in tja
SSKJ
zméšati tudi zmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. s premikanjem delcev kake snovi narediti, da se ta združi, enakomerno porazdeli: zmešati cement, pesek in vodo; sestavine dobro zmešamo; zmešati v mešalniku; zmešati z žlico; strojno zmešati / zmešati v kašo
  2. 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: zmešati barve; pijače zna dobro zmešati / zmešati vino z vodo / zmešati več vrst žita / zmešati malto
    // dati, postaviti skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: čisto perilo je zmešal z umazanim / zmešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve
    // zmešati telefonske linije; strani so se zmešale
  3. 3. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zmešati formule, podatke; pojmi so se mu zmešali / sanje se zmešajo z resničnostjo
    // uporabiti v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: zmešal je ruske in poljske besede
  4. 4. ekspr. povzročiti, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: s svojimi nazori ga je samo zmešal; zmešati ljudstvo / knjige so mu zmešale glavo, pamet; pijača, vročina zmeša možgane / megla ga je tako zmešala, da se je obrnil v napačno smer; brezoseb. ko je prišla na križišče, jo je zmešalo, da ni vedela kam
    ●     ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; pog. računalnik mu je zmešal glavo, pamet povzročil, da je veliko premišljeval, govoril o njem; zmešati komu korak povzročiti, da mu postane neurejen, neusklajen; ekspr. zmešati komu niti, račune, pog. štrene preprečiti njegove načrte; zmešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne
    zméšati se tudi zmešáti se 
    1. 1. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku postati duševno bolan: zmešalo se mu je; od vsega hudega se ji je zmešalo
    2. 2. knjiž. zmesti se: ko jo je zagledal, se je ves zmešal / govorica se mu je zmešala
    zméšan -a -o 
    1. 1. deležnik od zmešati: zmešan človek; imajo ga za zmešanega; zmešane barve; telefonske linije so zmešane; moka, zmešana s pecilnim praškom; poročilo je zmešano in nenatančno
    2. 2. ekspr. ki po mnenju koga ne ravna preudarno, v skladu z določenimi pričakovanji, načeli: ta je pa res zmešan; ali je čisto zmešana, da to pripoveduje
      // ki je po mnenju koga brez vrednosti, cene: nehaj brati te zmešane romane
      ●       ekspr. od vročine so bili vsi zmešani niso mogli normalno misliti, odgovarjati; ekspr. plete kot zmešana zelo veliko, hitro; prisl.: zmešano govoriti; gleda čisto zmešano
SSKJ
zmóta -e ž (ọ̑) 
  1. 1. prepričanje, ki ni v skladu s stvarnostjo: odpovedati se zmoti; junakova zmota o samem sebi / spraviti, zavesti koga v zmoto; biti, ravnati, živeti v zmoti; pustiti koga v zmoti
  2. 2. kar temelji na prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo: to je bila zmota; popraviti, spoznati svojo zmoto; razširjati zmote; huda, neodpustljiva, velika zmota; zmota in resnica / človeške zmote; politična, verska, znanstvena zmota
  3. 3. glagolnik od zmotiti se: preprečiti zmoto; zmota v ugotavljanju dejstev
    ♦     jur. justična ali sodna zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna; rel. trojezična zmota v 8. in 9. stoletju prepričanje, da se sme opravljati bogoslužje samo v hebrejskem, grškem ali latinskem jeziku
SSKJ
zóper [pər] predl. (ọ̑) s tožilnikom  
  1. 1. za izražanje odpora, sovražnosti; proti: nahujskali so jih zoper nas; ljudstvo se je dvignilo zoper voditelje; nastopiti zoper rasno razlikovanje / boriti se zoper sovražnika s sovražnikom
  2. 2. za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: izreči se zoper deklaracijo; zoper predlaganega kandidata je bilo samo nekaj prisotnih; protestirati zoper nove zakone
  3. 3. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti otroke zoper davico; posebnega zdravila zoper gripo ni / ukrepati zoper draginjo; rakete zoper točo
  4. 4. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je zoper običaje; delati zoper pravila, predpise; to se je zgodilo zoper njegovo voljo / pregrešila se je zoper vsa pravila vljudnosti
  5. 5. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen zoper okužbo; ta snov je odporna zoper ogenj

Slovar novejšega besedja

SNB
imúnskiSSKJ -a -o prid. (ȗ)
    imúnski sistém -ega -a m (ȗ, ẹ̑) med.
    organi in celice, ki telo varujejo pred boleznimi: okrepiti imunski sistem; človeški imunski sistem; oslabljen imunski sistem; Res je, da vitamin C iz sadja pomaga okrepiti imunski sistem, toda v resnici ne more preprečiti prehlada in drugih bolezni
SNB
izgorélost -i ž (ẹ́)
stanje popolne fizične in psihične izčrpanosti: preprečiti izgorelost; sindrom izgorelosti; znaki izgorelosti; Ne le telesne bolečine, tudi duševno izgorelost je mogoče preprečiti s telesnim delom E (↑)izgoréti
SNB
módriSSKJ -a -o prid. (ọ́)
    módri ángel -ega -a m, člov. (ọ́, á) ekspr.
    policist: Zaradi prehitre vožnje ga je ustavil modri angel
    módri planét -ega -a m (ọ́, ẹ̑)
    planet Zemlja: Odgovor, kako preprečiti izginjanje vrst z modrega planeta, so poskušali najti na konferenci Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
SNB
sesútiSSKJ -sújem dov. (ú ȗ) pog.
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Vojaška invazija je sesula državo in skoraj uničila družbo
2. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: Vsaka malenkost se pozna in ti lahko sesuje načrte
3. vzeti pomen, veljavo, vrednost: Ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve E (↑)súti
    sesúti seSSKJ -sújem se dov. (ú ȗ)
    priti v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedati: Med preizkusom se nam je računalnik dvakrat sesul, kar lahko pripišemo nezanesljivosti gonilnika
SNB
várniSSKJ -a -o prid. (á)
    várna híša -e -e ž (á, í)
    ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini: zateči se v varno hišo; odpreti enoto varne hiše; vodja varne hiše; delovanje varne hiše; Po priporočilu evropskega sveta za pravice žensk naj bi varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja, na 10.000 prebivalcev imela eno ležišče
    várna sôba -e -e ž (á, ó)
    1. zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil: varna soba za vbrizgavanje; Eden izmed namenov varnih sob, kjer si lahko uživalci prineseni heroin vbrizgajo pod nadzorom medicinskega osebja, je preprečiti usodna predoziranja
    2. prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja: Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je začelo zbirati sredstva, s katerimi bo po vseh večjih slovenskih mestih ustrezno uredilo varne sobe
SNB
zaklenítiSSKJ -klénem dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da se onemogoči, omeji uporaba česa ali prepreči nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem: zakleniti telefon; zakleniti datoteke; S polovičnim pritiskom sprožilca fotoaparata zaklenemo nastavitve samodejnega ostrenja in parametre osvetlitve
2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: Vratar je zaklenil gol E = stcslov. zaklenǫti < pslov. *zakle(p)nǫti k ↑zaklépati
Število zadetkov: 192