Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
apretírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: apretirati tkanine; apretirati blago proti mokroti
    apretíran -a -o:
    volnene preproge morajo biti apretirane proti moljem
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
SSKJ²
bosánski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na Bosance ali Bosno: bosanski običaji; bosanske preproge / bosanski konj konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov
SSKJ²
bouclé -ja in buklé -êja [buklé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
tkanina iz niti z drobnimi zankami: plašč iz boucléja
♦ tekst. nit z drobnimi zankami; v prid. rabi: žametne in bouclé preproge
SSKJ²
flór -a m (ọ̑)
1. žalni trak: (črn) flor na rokavu
// zastar. zelo tanka in redka tkanina; tančica, pajčolan: nosila je flor
2. tekst. gladek merceriziran sukanec iz česanega bombaža: nogavice iz flora
3. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: flor frotirke, pliša, preproge
Celotno geslo Etimološki
gobelȋn -a m
SSKJ²
izdélanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami
SSKJ²
izdŕgniti -em dov., tudi izdrgníla (ŕ ȓ)
z drgnjenjem odstraniti iz česa: izdrgniti madež iz preproge
Pravopis
izdŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, izdŕgnjen -a (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ madež iz preproge
Celotno geslo Vezljivostni G
izmíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj s sun kom odstranjevati koga/kaj iz/z/izpod/s koga/česa / od kod / komu/čemu / pred kom/čim
/Spretno/ je izmikal glavo pred udarci.
2.
kdo/kaj jemati koga/kaj
/Brez vsakega namiga/ (jim) je izmikal različne ideje.
SSKJ²
izpraševáti2 -újem nedov. (á ȗ)
odstranjevati prah iz česa: izpraševati obleko, preproge
Pravopis
izpraševáti2 -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ obleko, preproge
Pravopis
izpráti -pêrem dov., nam. izpràt; izpránje; drugo gl. prati (á é) kaj iz česa ~ madeže iz preproge; ~ rano z alkoholom; zdrav. ~ želodec
SSKJ²
iztepávati -am tudi stepávati -am nedov. (ȃ)
z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepavati prah iz preprog; iztepavati z iztepačem; redno čistijo in iztepavajo / iztepavati obleko, preproge; prim. stepavati
SSKJ²
iztêpsti -têpem tudi stêpsti stêpem dov., iztépel iztêpla tudi stépel stêpla (é)
1. z udarjanjem odstraniti iz česa: iztepsti prah iz obleke, preproge; iztepsti z iztepačem, s palico / iztepsti in izkrtačiti žimnice; z roko si je iztepel prašne hlače
2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepsti otroku trmo; s korobačem je iztepel volom upornost
● šalj. iztepsti komu hlače natepsti ga; ekspr. to žensko si moraš kar iz glave iztepsti pozabiti jo; prim. stepsti
Pravopis
iztêpsti -têpem dov.; drugo gl. tepsti (é) kaj iz česa ~ prah iz preproge; ~ žimnico; poud. iztepsti komu kaj ~ otroku trmo |odpravljati trmo|
Celotno geslo Sinonimni
iztêpsti -têpem dov.
1.
kaj z udarjanjem odstraniti iz česa
SINONIMI:
nar. izpahati, knj.izroč. izprhati
2.
komu kaj ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost
SINONIMI:
ekspr. izbiti, knj.izroč. izšibati
GLEJ ŠE: natepsti
Celotno geslo eSSKJ
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič
Pravopis
krtáčast -a -o (á) ~a površina preproge; poud. ~i brki |kratki, štrleči|
Celotno geslo Frazemi
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Število zadetkov: 64