Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
namérjati -am nedov. (ẹ́)
1. z merjenjem prihajati do določene količine česa: namerjal je po dva metra blaga / najnižje temperature so namerjali v januarju
2. z ocenjevanjem lege, oddaljenosti cilja dajati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo: strojnico je namerjal na spodnji rob skale; dolgo, slabo namerjati
// s takim dejanjem groziti, pretiti: namerjati orožje na koga, proti komu / namerjal je bodalo proti njenim prsim
// nav. ekspr. delati, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnavati, usmerjati: namerjali so teleobjektive na ognjenik / z oslabljenim pomenom namerjal je korake proti mestu
3. star. nameravati: namerjajo zidati hišo; nisem te namerjal žaliti / elipt.: kaj torej namerjaš; najstarejša se je namerjala v tujino
SSKJ²
pretênje -a s (é)
glagolnik od pretiti: pretenje in pregovarjanje ni pomagalo
SSKJ²
pretíti -ím nedov. (ī í)
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo
// zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo
2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku
    pretèč -éča -e:
    preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati
SSKJ²
prežáti -ím nedov., prêži in préži; prêžal in préžal (á í)
1. čakati v določenem položaju, da se kaj ulovi: poglej mačko, kako preži; prežati na miš; žival preži na plen
2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: prežati na sovražno patruljo; razbojniki so prežali na popotnike; prežati za tihotapci; prežati v zasedi, za vrati / lovec preži na lisico
// ekspr. živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: prežal je na priložnost, na ugoden trenutek, da bi ušel / vse mesto preži in čaka, kaj se bo zgodilo
3. ekspr. napeto opazovati: prežati iz skrivališča, izza ogla; preži kot jastreb, ris / prežala sta na okna, kdaj se bo prižgala luč / njegove oči prežijo
4. ekspr. biti kje, kažoč željo po čem: gostje so jedli, otroci pa so prežali za pečjo, če bo kaj ostalo
// zelo želeti priti do česa, dobiti kaj: že dolgo preži na sosedovo posestvo; na to službo marsikdo preži
5. ekspr. groziti, pretiti: nevarnost preži na vsakem koraku; ob takem času prežijo v gorah plazovi
6. knjiž., ekspr. biti2, obstajati1: strašen molk preži nad vso dolino; globoko v duši mu je prežal sum / v njihovih očeh preži strah se kaže, odraža
● ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; star. gospodar je prežal za delavci, da ne bi postopali jih je strogo pazil, nadzoroval; na vsako mojo besedo preži kot pes na kost vsemu, kar rečem, trdim, nasprotuje, vse skuša zanikati, ovreči
    prežé :
    čakal je, preže na svojo žrtev
    prežèč -éča -e:
    prežeč na zajca, se je skril za grm; čakal je prežeč kot žival, ki čuti nevarnost; prežeč pogled; prežeča nevarnost; prežeče oči; prežeča žival; prisl.: tiger se mu je prežeče bližal; prežeče gledati, opazovati
SSKJ²
protíti -ím nedov. (ī í) zastar.
1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča
2. nasprotovati: predlogu vsi protijo
SSKJ²
žúgati -am nedov. (ū)
1. zamahovati z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: jezno, skrivaj mu je žugal / žugati s stisnjenimi pestmi, prstom
2. ekspr. groziti, pretiti: žugal je sestri, da mora oditi od hiše; oče je žugal s kaznijo / plaz žuga podreti hišo
    žugáje :
    govorila je, žugaje s prstom
    žugajóč -a -e:
    odšel je, žugajoč nam s pestjo; žugajoč prst

Slovenski pravopis

Pravopis
pretíti -ím nedov. prêti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; pretênje; (-ít/-ìt) (í; ȋ í) komu/čemu z/s kom/čim ~ neubogljivemu otroku s kaznijo; ~i nevarnost gripe
Pravopis
zapretíti -ím dov. zaprétil -íla, nam. zapretít/zapretìt; drugo gl. pretiti (í/ȋ í) komu/čemu z/s čim ~ otroku s kaznijo; ~ s prstom
Pravopis
žúgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žúganje (ú; ȗ) komu jezno ~ sosedu; ~ s prstom; poud. žugati komu/čemu z/s čim ~ prestopniku s kaznijo |groziti, pretiti|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pretíti -ím nedov.
GLEJ SINONIM: groziti, groziti, groziti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
grozíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je grozil z zaporom.
2.
kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Grozita jim vojna in vojska.
Celotno geslo Vezljivostni G
máhati tudi maháti -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol
1.
kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.
Celotno geslo Vezljivostni G
máhati z/s tudi maháti z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol
kdo/kaj pretiti s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.
Celotno geslo Vezljivostni G
prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
5.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
-prẹ́ti -prȅm samo v sestavi
Celotno geslo Etimološki
pretīti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
prẹ̄tnja – glej pretīti
Celotno geslo Etimološki
zapretīti – glej pretīti
Celotno geslo Etimološki
žūgati -am nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
prẹtíti, -ím, vb. impf. drohen; p. komu s čim, Cig.; p. z globo, eine Geldstrafe androhen, Levst. (Nauk); pretil mu je, da ga bo ubil; ogenj preti poslopju, Levst. (Nauk).
Število zadetkov: 39