Fran > SSKJ

1. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta
   // s čolni so jih popeljali na izlet peljali
2. 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod
3. 3. omogočiti, da kdo
   1. a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej
   2. b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo
      ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo

popeljáti se 
1. 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši
2. 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. delati, da pride kaj
   1. a) kam v pokončnem stanju: postavljati knjige na polico, steklenice v shrambo / pri hoji je postavljal palico daleč predse
   2. b) kam sploh: kadar je deževalo, je postavljala lončnice ven / postavljati ovire za tek
   3. c) kam z določenim namenom: postavljati mejnike, prometne znake / postavljati naprodaj, na ogled / ločil ne zna postavljati
   4. č) iz ležečega v pokončni položaj: vsak dan je hodil za nekaj ur postavljat keglje; bolnik se je s težavo postavljal na noge
2. 2. delati, da pride kdo
   1. a) v določeno držo, določen položaj: učence so postavljali v vrsto; rad se je postavljal pred vrata in ogledoval mimoidoče / konj se je postavljal na zadnje noge
   2. b) kam z določenim namenom: postavljati straže, zasedo / učitelj je otroke za kazen postavljal v kot
3. 3. graditi, zidati: v prostem času je pomagal sosedu postavljati hišo; postavljati ograjo / postavljati spomenike narodnim herojem / postavljati šotore sestavljati ogrodje in nanj napenjati šotorsko krilo
4. 4. nav. ekspr. določati, izbirati koga za določeno delo, funkcijo: radi so ga postavljali za razsodnika v sporih / postavljali so ga na odgovorna mesta / postavljati koga za zgled
   // z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: tega prijatelja postavlja visoko nad druge / postavljati svoja dognanja ob tuja primerjati
5. 5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postavljati predloge, zahteve; otrok neprenehoma postavlja vprašanja / postavljati diagnozo
6. 6. publ. uprizarjati, izvajati: to delo so postavljali že v mnogih gledališčih
7. 7. nav. ekspr. določati, predpisovati: postavljati norme, pravila, roke / postavljali so cene novim izdelkom
8. 8. nav. ekspr. ponujati, streči: postavljati jedi na mizo / pijačo so postavljali pred goste v sobi pred jedilnico
   ● ekspr. postavljati prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; ekspr. začeli so postavljati na noge novo vojaško organizacijo ustanavljati; to vprašanje so že večkrat postavljali na dnevni red začeli obravnavati; publ. postavljati pod vprašaj celotno delovanje organizacije dvomiti o kvaliteti njenega delovanja; ekspr. to ga postavlja v slabo luč razkriva njegove negativne, slabe lastnosti
   ♦ šport. postavljal je dobre, rekordne čase dosegal dobre, rekordne rezultate pri hitrostnem športu; na prvenstvih postavljajo nove svetovne rekorde dosegajo; tisk. postavljati sestavljati črke v besede

postávljati se 
1. 1. z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: postavljati se pred kom; postavljati se z bogastvom, junaštvom, lepoto; postavlja se s svojo telesno močjo; ne mara se postavljati s svojim znanjem / postavlja se z novo obleko baha se
2. 2. ekspr., v zvezi z za poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: vedno se postavlja za pravice delavcev; vsi se hočejo postavljati zanjo
   ● ekspr. postavljati se komu po robu upirati se mu

postavljáje: hodil je, postavljaje noge zelo previdno; postavljaje se z novo obleko, je hodila po sobi gor in dol

postavljajóč -a -e: postavljajoč si velike cilje, je sanjal o lepi prihodnosti; hodil je, krepko postavljajoč okovano palico na trda tla

postávljan -a -o: težko je odgovarjal na spretno postavljana vprašanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. dotakniti se česa s prsti, z roko
   1. a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: potipati blago, papir / zdravnik mu je potipal žilo ugotovil, kako bije, utripa srce
      // potipati s prsti
   2. b) zaradi ugotavljanja česa sploh: potipaj, če je perilo že suho, plošča že vroča; potipala je pod prtiček na košari; potipati se po žepu / potipal je za nožem, pištolo
2. 2. ekspr. previdno vprašati, preizkusiti: potipaj ga, če namerava prodati hišo; hotel ga je potipati, koliko ve, zna / malo bom potipal, kakšno je razpoloženje med njimi
3. 3. ekspr. natepsti, pretepsti: potipal te bom, da boš ves črn; potipati koga s krepelcem, pestjo
   // kaznovati: grdo je potipal svojega hlapca / kot kletvica hudič te potiplji
   ● ekspr. kaj bo, če me potipa bolezen če zbolim; ekspr. skozi odprtino potipa medla luč petrolejke zasveti; ekspr. kmalu bi ga potipala smrt bi umrl; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene; ekspr. potipal ga je tam, kjer je najbolj občutljiv prizadel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu opravičiš; po mojem ni prav, da puščaš otroka samega; ekspr. učijo te ravno narobe, kot je prav
   // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža soglasje, zadovoljstvo: meni je prav, če je tebi; ni mu prav, da greš; ekspr. nikoli mu ni nič prav / zdi se mi prav, da si mu pisal
   // izraža položaj ali smer, ki je v skladu z normalno: puščica na kažipotu ne kaže prav; prav obrni sliko; zastava ni prav obešena
2. 2. izraža visoko stopnjo: kruh je prav dober; kosilo je bilo prav okusno; učenci so prav pridni; ekspr. le prav mladi ljudje se tako oblačijo / prav blizu doma smo že; povej prav na kratko; prav rad dela / prav veseli me, da si prišel
   // ekspr. poudarja intenzivnost dejanja: dela naporno, prav gara; prav tekmujejo, kdo bo boljši
   // ekspr. poudarja trditev: bil si prav imeniten; prav sramotno se je vedel
3. 3. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: prav vsi so že zbrani; prav nič ne pazi; prav nič me ne zanima, kaj ti misliš / prav on je to storil; prav tisto obleko bom kupil / čakal je prav do desetih; prav pred hišo je ustavil avto / prav brez potrebe se razburjaš; prav po naključju sem ga srečal / prav tak je kot njegov oče / v vezniški rabi: to bo treba natančno razložiti. Prav tako ni jasno vprašanje rokov; osoren je, prav zato ga ne maram / pri navajanju vira glej opombo 2 prav tam
   // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: prav gotovo bo prišel; prav nalašč nagaja; prav zares me zanima / prav sreča, da se ni nikomur nič zgodilo
4. 4. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: vaš načrt ni prav premišljen / prišel je, ko se še ni prav stemnilo; otroku ne morem prav verjeti
   // evfem. izraža nezadostno stopnjo: dekle ni prav lepo, je pa prijazno; hrana v tem hotelu ni prav poceni; ni videti prav zadovoljen
5. 5. v medmetni rabi izraža
   1. a) soglasje, privolitev: prav, pa pojdimo; prav, prav, pa se pogovoriva
   2. b) zadržano pritrjevanje: prav, pa naj bo po tvojem; prav, kakor hočeš
   3. c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: prav, če že mora biti tako; že prav, bom vsaj vedel za drugič; že prav, že prav, sva se pač obe zmotili / nočeš iti, že prav
   4. č) zadovoljstvo nad čim: prav, da si prišel; ravno prav, mi boš nekaj razložil / si končal? Prav
      ● ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vse, kar je prav, tako se ne odgovarja očetu izraža ogorčenje; obleka mu je čisto prav ustreza njegovim meram; pog. nekaj mu ni prav z nečim ne soglaša, ni zadovoljen; zdi se, da se počuti slabo, da je bolan; ekspr. prav ti je, zakaj pa ne paziš izraža privoščljivost; ekspr. obesite se, če vam ni prav vaša nejevolja nas ne gane; pog. motor ne dela prav ne deluje pravilno, ne teče v redu; pog., ekspr. ta prav išče, da bi jo skupil ravna predrzno, nepremišljeno; pog. ura gre prav kaže točen čas; pog. že tri dni nismo prav jedli se nismo najedli; ekspr. če se prav ne motim, sva rojaka izraža skromno mnenje, vljuden pridržek; pog. ravno prav si prišel, boš z nami večerjal o pravem času; pog. ali smo prav prišli na mesto, na naslov, kamor smo se namenili; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; ekspr. če se prav spominjam, se je zgodilo v nedeljo izraža previdno sklepanje, trditev; pog. zdaj ti klobuk stoji prav ga imaš pravilno postavljenega na glavo; ekspr. prav mar mu je, kaj ljudje govorijo izraža popolno nezanimanje, neprizadetost; ekspr. prav treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; redko nihče se nima za kaj pritoževati, in ti še prav ne ti pa še celo ne, ti pa najmanj; redko ne smeš kričati, če te prav boli čeprav te boli; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. nič prav zdrav ni videti izraža zaskrbljenost; ekspr. vse lepo in prav, ampak lahko bi bolje napisal izraža nezadovoljstvo, očitek; ekspr. po omahovanju se je odločil za kompromis, naj je bilo prav ali ne izraža dvom o pravilnosti kakega dejanja; elipt., knjiž. imeli so ga — prav ali neprav — za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
      ♦ šol. prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro; zemljepis: prav dobro

pràv m neskl., navadno s prilastkom  pravilnost določenega mnenja, stališča: nikoli ne dvomi, prepričan je o svojem prav / ni mu mar za prav ali neprav
● pog. dati prav komu soglašati z njim; imeti prav ti imaš prav, ne jaz tvoje mnenje, stališče, ravnanje je pravilno; ekspr. prav imaš, da se ne družiš z njim izraža soglasje z ravnanjem koga; pog. prav ima, da molči pravilno ravna; ekspr. nimaš prav, da ga grajaš izraža nezadovoljstvo, nejevoljo; pog. obrniti rokavico na prav na pravo stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. izraža količino ali mero, ki je manjša, kot ustreza
   1. a) s samostalnikom: premalo denarja je vzel s seboj; premalo zemlje imajo / na tem področju je premalo storjenega; imajo vsega premalo; elipt. premalo si naložil, ogenj bo ugasnil
   2. b) z glagolom: premalo se giblje, zato je bolan; preveč govori, pa premalo dela / časa je premalo; sama volja je premalo za uspeh / ekspr.: ali ne bo to malo premalo; še premalo sem ga oštel
2. 2. izraža stopnjo, ki je nižja, kot ustreza: dijak je premalo resen; premalo zapečen kruh / ravnaš premalo previdno; v sobi je premalo svetlo, da bi mogel brati / ekspr.: premalo je ženska; premalo mož ali moža je, da bi se upal upreti / premalo spoštuješ starše; ekspr. vse premalo skrbi za otroka
3. 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo majhno mero, stopnjo: denarja je malo, kar premalo; čisto je izčrpan, vse premalo počiva
   ● pog., ekspr. premalo sem bil zanjo ni se hotela poročiti z menoj, ker sem reven; ekspr. premalo te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš; pog., šalj. ta ima (eno) kolesce premalo je nekoliko čudaški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo
2. b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom
   // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo
   ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno

prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje
● ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati
   // prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti
2. 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus
3. 3. s predlogom spreminjati, menjavati
   1. a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube
   2. b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran
4. 4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila
5. 5. redko presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil
   ● reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; redko njegovo vedenje prestopa že vse meje presega

prestópati se prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal

prestopajóč -a -e: prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice
   // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo
2. 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil
3. 3. s predlogom spremeniti, menjati
   1. a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k partizanom; prestopiti na stran zaveznikov
   2. b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor
4. 4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon
5. 5. redko preseči: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila
   ● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem
   ♦ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati

prestopíti se in prestópiti se prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil
// narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se
// ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila
● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi

prestopívši zastar.: prestopivši prag, je začudeno obstal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano
   // s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh
   ● ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje
2. 2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki
2. 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna
3. 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče
   ● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno

prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi
● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla
2. 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih
3. 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam

priblížati se 
1. 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji
2. 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda
3. 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu
4. 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala
5. 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti
   ● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala

približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj

priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje
2. 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost
3. 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji

približeváti se 
1. 1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo
2. 2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad
3. 3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad
4. 4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti
5. 5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi

približujóč -a -e: približujoča se nevarnost, vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala
   // delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: ravnati komu izpahnjeno nogo
2. 2. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: ne ravnaj tako s knjigami; ljubeznivo, prijazno, surovo ravnati s kom; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; ravnati s čim kot svinja z mehom grdo, malomarno
   // vedel je, kako mora ravnati ob nesreči; na tvojem mestu bi ravnal drugače; ravnati po pameti, proti volji drugih; ravnal je pravilno, po svoje / ravna v skladu s predpisi / ravnati po pogodbi
3. 3. v zvezi z z delati s čim tako, da opravlja svojo vlogo, da se dosega določen namen: naučil ga je ravnati s kompasom, puško; ne zna ravnati s temi stroji / ne zna ravnati s konji; negospodarno ravnati z odpadki, surovinami / slabo ravna z denarjem; previdno ravnaj z ognjem, da ne bo požara
4. 4. star. voditi, usmerjati: ravnati vole, voz / ravnati koga na pravo pot / pogovor so ravnale ženske
5. 5. star. voditi, biti vodja: postavljanje mlaja je ravnal oče / to kmetijo ravna preudaren gospodar
   ● ekspr. ravnati komu s palico kosti tepsti ga; star. gospodinja je ravnala večerjo pripravljala

ravnáti se 
1. 1. v zvezi s po imeti za vodilo pravilnosti svoje dejavnosti dejavnost osebe, stvari, ki jo izraža dopolnilo: zmeraj se je ravnal po drugih; ladje v konvoju naj se ravnajo po prvi ladji / njihova politika se ravna po uradni
2. 2. v zvezi s po delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: ravnati se po navodilih, ukazih; ravnati se po vremenu
3. 3. star., v zvezi z z primerjati se, enačiti se: ona se ne more ravnati s teboj; njena obleka se po kroju ravna z najlepšimi na reviji / ded se je pri košnji ravnal z vnuki tekmoval z njimi
4. 4. star., s prislovnim določilom pripravljati se na odhod, odpravljati se: že navsezgodaj se je ravnala od doma, k prijateljem / ravnal se je na boj, na vojsko
   ● zastar. ozka cesta se ravna v gozd pelje, vodi; zastar. živina se jim dobro ravna uspeva; zastar. ravna se oblastno vede se
   ♦ lingv. pridevniške besede se ravnajo po samostalniku imajo enak spol, sklon in število kot samostalnik, s katerim se vežejo; voj. na desno, na levo ravnaj se izraža povelje, naj se vojaki, osebe ob obratu glave na desno, na levo postavijo, poravnajo v čim bolj ravno vrsto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.