- 1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
- 1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
SSKJ²
izstòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od izstopiti: izstop iz vlaka je bil težaven / izstop iz društva, organizacije / izstop iz šole / izstop iz vojne
2. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: sovražnik je obstreljeval izstop iz soteske / izstop je pri srednjih vratih
♦ alp. izstop na nameravanem mestu je onemogočil previs; tam je najbližji izstop iz kamina, stene; med., vet. izstop organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v prvotni legi
1. glagolnik od izstopiti: izstop iz vlaka je bil težaven / izstop iz društva, organizacije / izstop iz šole / izstop iz vojne
2. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: sovražnik je obstreljeval izstop iz soteske / izstop je pri srednjih vratih
♦ alp. izstop na nameravanem mestu je onemogočil previs; tam je najbližji izstop iz kamina, stene; med., vet. izstop organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v prvotni legi
SSKJ²
izstópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na izstop: izstopna postaja / izstopna vrata / izstopna izjava
♦ alp. izstopni kamin, previs; med. izstopna rana izstrelna rana; rač. izstopna enota izhodna enota; šol. izstopno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec ob izstopu iz šole; teh. izstopna cev, odprtina; izstopna hitrost hitrost, s katero tekočina ali kaj drugega odhaja skozi kontrolno mejo
nanašajoč se na izstop: izstopna postaja / izstopna vrata / izstopna izjava
♦ alp. izstopni kamin, previs; med. izstopna rana izstrelna rana; rač. izstopna enota izhodna enota; šol. izstopno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec ob izstopu iz šole; teh. izstopna cev, odprtina; izstopna hitrost hitrost, s katero tekočina ali kaj drugega odhaja skozi kontrolno mejo
SSKJ²
nèprehóden1 -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; jezikosl. ȅ-ọ̑)
kjer ni prehoda: neprehoden previs; gladka, neprehodna stena / med tema območjema so neprehodni gozdovi
♦ jezikosl. prehodni in neprehodni glagoli; med. neprehodno črevo
kjer ni prehoda: neprehoden previs; gladka, neprehodna stena / med tema območjema so neprehodni gozdovi
♦ jezikosl. prehodni in neprehodni glagoli; med. neprehodno črevo
Pravopis
nèprehóden1 -dna -o (ȅọ́; ȅọ̑) ~a stena; Previs je ~;
nèprehódni -a -o (ȅọ̑) jezikosl. ~ glagol
nèprehódnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑)
nèprehódni -a -o (ȅọ̑) jezikosl. ~ glagol
nèprehódnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑)
Planinstvo
Geografija
Pravopis
pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika
SSKJ²
poprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem
glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem
SSKJ²
pregoljufáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: premišlja samo, kje bo koga pregoljufal
ekspr. ogoljufati, prevarati: premišlja samo, kje bo koga pregoljufal
- pregoljufáti se
s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam: nekako pregoljufal se je čez previs
SSKJ²
prevésa -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami
2. alp. previs: skalne prevese
● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici
1. knjiž. zavesa, pregrinjalo: stene so bile prekrite s prevesami
2. alp. previs: skalne prevese
● knjiž. to je še na prevesi na tehtnici
Pravopis
SSKJ²
prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
prevísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na previs: stal je pod visokim previsnim obokom; priti do previsnega roba / navpične in previsne stene
// knjiž. nagnjen, segajoč čez kaj: odžagati previsne veje / previsni steber
nanašajoč se na previs: stal je pod visokim previsnim obokom; priti do previsnega roba / navpične in previsne stene
// knjiž. nagnjen, segajoč čez kaj: odžagati previsne veje / previsni steber
SSKJ²
skálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris
- skálno prisl.:
bil je skalno trden, odločen
Pravopis
SSKJ²
skalôvje -a s (ȏ)
več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja
več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost