Zadetki iskanja
Slovenski smučarski slovar
Kostelski slovar
Jezikovna svetovalnica
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?
Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?
Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).
Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?
Terminološka svetovalnica
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant .
Ali je ustrezneje govoriti o kopnem prometu ali o kopenskem prometu? Termin označuje promet po kopenskih poteh. SSKJ navaja kopni promet , prav tako ta izraz uporabljajo geografi. V praksi se največkrat uporablja kopenski promet . Zanima me, ali sta torej obe obliki pravilni in je izbira zgolj „stvar okusa“.
Prosim vas za pomoč glede poimenovanja za letalo, ki je hkrati zračni tanker in transportno letalo , angleški ustreznik je Multi Role Tanker Transport Aircraft . Termin označuje 'letalo, ki lahko sočasno opravlja tri različne funkcije: prečrpavanje goriva v zraku, prevoz potnikov in/ali tovora ter evakuacijo obolelih in ranjenih'. Na slovenskih spletnih straneh se pojavlja več izrazov in več zapisov. Zapis s poševnico: leteči tanker/transportno letalo ; leteči transporter/tanker ; večnamenski tanker/transporter . Opisni zapis z veznikom in: leteči tanker in večnamensko transportno letalo ; večnamenski tanker in transporter ; večnamenski transporter in leteči tanker ; večnamenski zračni tanker in transporter . Zapis s stičnim vezajem: večnamenski zračni tanker-transporter . Na Slovenski vojski so mi svetovali izraz zračni tanker - transporter , torej zapis z nestičnim vezajem. Ta zapis se mi ne zdi primeren. Kateri zapis bi bil pravopisno ustrezen?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 18
- 19
- 20
- 21
- Naslednja »