artróza -e ž (ọ̑) med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E ← nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'
Zadetki iskanja
SNB
SNB
ávtosterílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) bot.
ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E ← nlat. autosterilis iz (↑)avto…2 + (↑)sterílen
ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E ← nlat. autosterilis iz (↑)avto…2 + (↑)sterílen
SNB
destinácija -e ž (á)
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
SNB
detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
SNB
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program
2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program
2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
SNB
dozátor -ja m (ȃ)
priprava, ki natančno odmerja količino česa: Če pride v času doziranja do napake na katerem izmed dozatorjev (tujek med krmili, velike kepe, ki zaustavijo dozirni mehanizem), se po določenem času ta dozator avtomatično izklopi E ← agl. dosator iz (↑)dozírati
priprava, ki natančno odmerja količino česa: Če pride v času doziranja do napake na katerem izmed dozatorjev (tujek med krmili, velike kepe, ki zaustavijo dozirni mehanizem), se po določenem času ta dozator avtomatično izklopi E ← agl. dosator iz (↑)dozírati
SNB
drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)
- drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri
SNB
genêrik -a m (é)
1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja
2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E ← nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen
1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja
2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E ← nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen
SNB
javljálec -lca [in jau̯ljau̯ca] m, živ. (ȃ) teh.
del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru; javljalnikSSKJ: Sistem deluje tako, da posebni javljalci požara ves čas nadzirajo notranjost rezervoarja, sistem za hlajenje in gašenje pa začne samodejno gasiti, če pride do signala iz sistema javljanja E (↑)jávljati
del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru; javljalnikSSKJ: Sistem deluje tako, da posebni javljalci požara ves čas nadzirajo notranjost rezervoarja, sistem za hlajenje in gašenje pa začne samodejno gasiti, če pride do signala iz sistema javljanja E (↑)jávljati
SNB
nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) med.
1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive
2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + ↑invazíven
1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive
2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + ↑invazíven
SNB
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
SNB
odtegnítveni -a -o prid. (ȋ) med.
ki je v zvezi z odtegnitvijo: odtegnitveni simptomi; odtegnitveni sindrom; Pri nenadni prekinitvi zdravil lahko pride do močnih odtegnitvenih znakov E ↑odtegnítev
ki je v zvezi z odtegnitvijo: odtegnitveni simptomi; odtegnitveni sindrom; Pri nenadni prekinitvi zdravil lahko pride do močnih odtegnitvenih znakov E ↑odtegnítev
SNB
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́)
1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij
2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno
3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij
2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno
3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
SNB
padálecSSKJ -lca [in padau̯ca] m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor nepričakovano, nenapovedano pride kam, stori kaj, navadno nepričakovanega, nezaželenega: Prireditve so se udeležili župan, njegova žena, nekaj občinskih veljakov in nekaj naključnih padalcev E (↑)pádati
kdor nepričakovano, nenapovedano pride kam, stori kaj, navadno nepričakovanega, nezaželenega: Prireditve so se udeležili župan, njegova žena, nekaj občinskih veljakov in nekaj naključnih padalcev E (↑)pádati
SNB
razprševátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev; Pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj optimalno E ↑razpršíti
delati, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev; Pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj optimalno E ↑razpršíti
SNB
razpršítiSSKJ -ím dov. (ī í)
narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razpršiti naložbe; razpršiti premoženje; Menim, da je primerno večji del portfelja razpršiti med največja podjetja z močnimi bilancami iz glavnih delniških indeksov E (↑)pršíti
narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razpršiti naložbe; razpršiti premoženje; Menim, da je primerno večji del portfelja razpršiti med največja podjetja z močnimi bilancami iz glavnih delniških indeksov E (↑)pršíti
SNB
špíl -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. nastop glasbenika ali glasbene skupine: odigrati špil; iti na špil; V Evropi na koncerte pride na stotine ljudi, v New Yorku pa ne morem dobiti špila
2. računalniška igrica: igrati špil; dober špil; Špil je bil v roku narejen in pripravljen za trženje, a ga preprosto ni imel kdo založiti E ← nem. Spiel 'igra'
1. nastop glasbenika ali glasbene skupine: odigrati špil; iti na špil; V Evropi na koncerte pride na stotine ljudi, v New Yorku pa ne morem dobiti špila
2. računalniška igrica: igrati špil; dober špil; Špil je bil v roku narejen in pripravljen za trženje, a ga preprosto ni imel kdo založiti E ← nem. Spiel 'igra'
SNB
špórtnost -i ž (ọ̑)
1. lastnost, značilnost športnega: poudarjati športnost avtomobila; dajati pridih športnosti; Z ambicioznostjo, športnostjo in videzom manekenke za kopalke je že postavila na noge miniindustrijo potrebščin za ekstremne športe
2. ravnanje ali vedenje, pri katerem se upoštevajo ustaljena pravila izvajanja športa in se kaže primeren odnos do soigralcev pri igri, tekmi: izkazovati športnost in strpnost; nagrada za športnost; Nekakšen kodeks, v katerem bi klubi opredelili meje športnosti in korektnosti, ne pride v poštev, če ga klubi potem ne spoštujejo E (↑)špórten
1. lastnost, značilnost športnega: poudarjati športnost avtomobila; dajati pridih športnosti; Z ambicioznostjo, športnostjo in videzom manekenke za kopalke je že postavila na noge miniindustrijo potrebščin za ekstremne športe
2. ravnanje ali vedenje, pri katerem se upoštevajo ustaljena pravila izvajanja športa in se kaže primeren odnos do soigralcev pri igri, tekmi: izkazovati športnost in strpnost; nagrada za športnost; Nekakšen kodeks, v katerem bi klubi opredelili meje športnosti in korektnosti, ne pride v poštev, če ga klubi potem ne spoštujejo E (↑)špórten
SNB
štíriváljnik -a m (ī-ȃ)
motor, ki ima štiri valje: bencinski štirivaljnik; dizelski štirivaljnik; dvolitrski štirivaljnik; Pri nizkih vrtljajih pride v ospredje prožnost štirivaljnika, pri visokih pa moč, potrebna za doseganje velike potovalne hitrosti na odprtih cestah E (↑)štíriváljen
motor, ki ima štiri valje: bencinski štirivaljnik; dizelski štirivaljnik; dvolitrski štirivaljnik; Pri nizkih vrtljajih pride v ospredje prožnost štirivaljnika, pri visokih pa moč, potrebna za doseganje velike potovalne hitrosti na odprtih cestah E (↑)štíriváljen
SNB
vèčnacionálka -e [večnacijonalka] ž (ȅ-ȃ)
veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, globalist (2): ameriške večnacionalke; Kooperativni sektor lahko več prispeva k dobrobiti lokalne skupnosti kot večnacionalka, ki pride in odide E univerbizirano iz vèčnacionálna drúžba
veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, globalist (2): ameriške večnacionalke; Kooperativni sektor lahko več prispeva k dobrobiti lokalne skupnosti kot večnacionalka, ki pride in odide E univerbizirano iz vèčnacionálna drúžba
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost