Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

barrique glej barík
ékokmetíja ékokmetíje samostalnik ženskega spola [ékokmetíja]
    ekološka kmetija
ETIMOLOGIJA: eko + kmetija
enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa]
    strokovnjak za enologijo
STALNE ZVEZE: leteči enolog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej enologija
enolóški enolóška enolóško pridevnik [enolóški]
    2. ki je v zvezi s ponudbo vin
ETIMOLOGIJA: enologija
govéd govédi samostalnik ženskega spola [govét govédi]
    1. več goved, goveda; SINONIMI: govedo
      1.1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: govedo
ETIMOLOGIJA: govedo
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]
    1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
    2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
    3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
      3.1. električni motor takega vozila
    4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
    5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]
    zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: kmet
kmetíjstvo kmetíjstva samostalnik srednjega spola [kmetístvo]
    gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: kmetija
motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]
    1. vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta
      1.1. listi te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
    1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
      1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
    2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: rastlina
rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríu̯čkar] tudi [rílčkar]
    1. hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae
    2. navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič
STALNE ZVEZE: brazdasti trsni rilčkar, trtni rilčkar
ETIMOLOGIJA: rilček
spirulína spirulíne samostalnik ženskega spola [spirulína]
    1. iz biologije enocelična nitasta cianobakterija, ki raste zlasti v vodnih okoljih v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Arthrospira
      1.1. prehransko dopolnilo iz teh cianobakterij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. spirulina, iz spirula ‛spirula, vrsta glavonožca’ iz lat. spīra ‛navoj, spirala’
zelenjádarski zelenjádarska zelenjádarsko pridevnik [zelenjádarski] ETIMOLOGIJA: zelenjadar
zelenjádarstvo zelenjádarstva samostalnik srednjega spola [zelenjádarstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave
      1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: zelenjadar
zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola [zelenjádnica]
    1. navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz zelen
zelenjávar zelenjávarja samostalnik moškega spola [zelenjávar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar
      1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjadar
    2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo
ETIMOLOGIJA: zelenjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
predikát -a m (ȃ)
1. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovom
 
publ. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti
2. vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu: vzorec predikata; grozdje za visoke, vrhunske predikate; ob suhem in toplem jesenskem vremenu so bile razmere za pridelavo predikatov ugodne; ledena vina, penine in predikati / predikat za poobedek; kozarec, steklenica za predikate / vino s predikatom
3. jezikosl. povedek: predikat in subjekt
 
filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika
SSKJ²
sònarávnost -i ž (ȍ-á)
lastnost, značilnost sonaravnega: skrbeti za sonaravnost gozdarstva; usmerjati pridelavo v sonaravnost; sonaravnost v gospodarstvu; koncept, načelo sonaravnosti
SSKJ²
usmériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, da dobi, ima kaj določeno smer: usmeriti vodni curek, svetlobni snop; usmeriti čoln proti pristanišču / usmeriti napad; usmeriti promet po obvoznici / usmeriti rečno strugo tako, da se ne vijuga preveč; pren. njeno življenjsko pot je usmerila prezgodnja smrt staršev
// narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: usmeriti anteno; daljnogled je usmeril na vrh hriba; žarometi so se usmerili na stolp / usmeriti pogled skozi okno
2. narediti, da ima kaka dejavnost določeno vsebino: izvozno, tržno usmeriti gospodarstvo; usmeriti raziskovanje na družbeno področje / usmeriti pozornost koga k čemu, na kaj
// določiti potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: usmeriti igro / usmeriti razvoj
// narediti, da določena dejavnost obsega to, kar izraža določilo: usmeriti prodajo na tuje trge; usmeriti proizvodnjo v izdelavo končnih izdelkov; usmeriti raziskovanje na družbeno področje; kmetje so se usmerili v pitanje telet / izobraževanje se je preveč usmerilo v ozko specializacijo
3. narediti, povzročiti, da kdo misli, ravna na določen način: filozofsko, idejno usmeriti koga
4. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost: usmeriti učenca v študij matematike; usmeriti ženske k družbenemu delu
● 
tabla usmeri popotnika proti Ojstrici mu kaže smer; vratar ga je usmeril v drugo nadstropje mu je rekel, naj gre v drugo nadstropje; ekspr. usmeriti korak proti domu oditi, odpraviti se domov
    usmérjen -a -o
    1. deležnik od usmeriti: po obvoznici usmerjen promet; žarometi so usmerjeni k palači, na palačo
    2. ki vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini: duhovno usmerjen človek; potrošniško usmerjena družba; politično usmerjeno pisanje / njegova kritičnost je usmerjena proti sprenevedanju
    ♦ 
    agr. usmerjena kmetija kmetija, ki se ukvarja s pridelavo določenih rastlin, gojenjem določenih živali; geom. usmerjena daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej; šol. usmerjeno izobraževanje od 1981 do 1987 izobraževanje po končani osnovni šoli, ki usposablja za delo na določenem področju, v določeni stroki

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
míkrozelenjáva, míkro zelenjáva samostalnik ženskega spola
    mlade rastline, zlasti solate, zelišča, ki se gojijo za hrano na plitvem podstavku, navadno na okenski polici 
Število zadetkov: 42