- enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]
Celotno geslo
Etimološki
anektȋrati -am dov. in nedov.
Celotno geslo
NESSJ
buta3
SSKJ²
inkorporírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: inkorporirati pokrajino; takrat so inkorporirali več krajev v sosedno občino / mladi so se inkorporirali v napredno stranko
knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: inkorporirati pokrajino; takrat so inkorporirali več krajev v sosedno občino / mladi so se inkorporirali v napredno stranko
- inkorporíran -a -o:
inkorporirano ozemlje
Pravopis
inkorporírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkorporíranje (ȋ) neobč. vključiti, priključiti: kaj ~ več krajev v sosednjo občino; ~ ozemlje
inkorporírati se -am se (ȋ) neobč. vključiti se
inkorporírati se -am se (ȋ) neobč. vključiti se
Pravopis
k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
SSKJ²
karavána -e ž (ȃ)
1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane
2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli
● publ. bela karavana skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih; karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane
2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli
● publ. bela karavana skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih; karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
Celotno geslo
Etimološki
-kljúčiti -ȗčim samo v sestavi
Celotno geslo
Vezljivostni G
organizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj urediti, uskladiti kaj
/Skrbno/ so organizirali zdravstveno službo.
/Skrbno/ so organizirali zdravstveno službo.
2.
kdo/kaj pripraviti kaj
Organizirali so spopade.
Organizirali so spopade.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj za/v kaj / v čem
Organizirali so kmete za sodelovanje v uniji.
Organizirali so kmete za sodelovanje v uniji.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dobiti komu/čemu koga/kaj
Organizirali so jim ležišča v dijaškem domu.
Organizirali so jim ležišča v dijaškem domu.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati koga/kaj za člana k/h komu/čemu , v kaj / kam / pri kom/čem / kje
Ljudi je organiziral k Zelenim.
Ljudi je organiziral k Zelenim.
Celotno geslo
Vezljivostni G
organizírati se k/v -am se v/k dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti se k/h komu/čemu , v kaj / kam
Organizirali so se k ostalim prostestnikom.
Organizirali so se k ostalim prostestnikom.
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
pól1 -a m (ọ̑)
1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; območje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol
2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol
3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti
♦ astron. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; območje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol
2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol
3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti
♦ astron. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
Jezikovna
Predmet ali prislovno določilo?
V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?
Celotno geslo
Vezljivostni G
prestopíti in prestópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.
2.
kdo/kaj preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.
3.
kdo/kaj zaradi spremembe mišljenja in pripadnosti preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj čez dogovorjeno mero preiti kaj
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.
5.
iz športa kdo na igrišču nedovoljeno stopiti čez
Tekmovalec je prestopil.
Tekmovalec je prestopil.
SSKJ²
pretvórnik -a m (ọ̑)
naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na območju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik
// teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije
♦ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo
naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na območju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik
// teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije
♦ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo
Prekmurski
prikàpčiti -im dov. pridružiti, pripeti: k-ſteroj mojo lübézen prilo'sim, ino prikapcsim KM 1790, 108; Da náſz k-tiváriſtvi tvojih ſzvéczov prikapcsis KM 1783, 75; ino nyegovo vrejdnoſzt kſzebi prikápcſi KŠ 1754, 78; i ſtero vKriſztuſe-vo vrejdnoſzt knám prikápcsimo KŠ 1754, 82; Poniznoſzt notri kſzebi prikapcsite KŠ 1771, 713; kie tou ſzvoje napunenyé nám prikázau ino prikapcso TF 1715, 20
prikàpčiti se -im se pridružiti se, priključiti se: Prevido je, da ſze vnogo lüſztva k-Dávidi prikapcſi KM 1796, 63; Csi sze vrêmena-rêcsi -atik prikapcsi AIN 1876, 57; ka sze nisteri zaposztavki k pronomeni prikapcsüjo KOJ 1833, 144; Jezus, ki ſze je zdaj k-tebi prikapcso KM 1790, 160
prikàpčeni -a -o pripet, priključen: glasznik, steri je z-ednim ali je k-vecs vküpglasznikom prikapcsen AIN 1876, 7; I ſzteim navküp ſzklenyenim ali prikápcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37
prikàpčiti se -im se pridružiti se, priključiti se: Prevido je, da ſze vnogo lüſztva k-Dávidi prikapcſi KM 1796, 63; Csi sze vrêmena-rêcsi -atik prikapcsi AIN 1876, 57; ka sze nisteri zaposztavki k pronomeni prikapcsüjo KOJ 1833, 144; Jezus, ki ſze je zdaj k-tebi prikapcso KM 1790, 160
prikàpčeni -a -o pripet, priključen: glasznik, steri je z-ednim ali je k-vecs vküpglasznikom prikapcsen AIN 1876, 7; I ſzteim navküp ſzklenyenim ali prikápcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37
SSKJ²
prikljúček -čka m (ȗ)
1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
prikljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjeno
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjeno
- prikljúčiti se
začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
- prikljúčen -a -o:
nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost