- 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
- 2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Sprotni
plôšček SSKJ² samostalnik moškega spola
- optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov ali podatki na taki plošči SINONIMI: CD, DVD, optični plošček, srebrni plošček, zgoščenka
SSKJ²
pridáti -dám dov., 2. mn. pridáste in pridáte; pridál (á)
dodati: pridati na rezance zrezano drobovino / k vsoti boš moral še malo pridati / pridati k imenu naslov dati / da bi popravil neprijeten vtis, je hitro pridal: Seveda ne smemo vzeti tega preveč resno
● pog. ne kaže vsega verjeti, ljudje radi tudi kaj pridajo si izmislijo
dodati: pridati na rezance zrezano drobovino / k vsoti boš moral še malo pridati / pridati k imenu naslov dati / da bi popravil neprijeten vtis, je hitro pridal: Seveda ne smemo vzeti tega preveč resno
● pog. ne kaže vsega verjeti, ljudje radi tudi kaj pridajo si izmislijo
- pridáti se nar.
pristajati2: polhovko je imel pomaknjeno na stran, kar se mu je pridalo
● nar. pridalo bi se, da bi se malo ustavili dobro bi nam delo
- pridán -a -o:
pridana snov
● poročilu je pridan zapisnik o zaslišanju priložen
SSKJ²
prilóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar.
1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja
2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna
♦ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja
2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna
♦ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
- prilóžno prisl.:
prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
prilǫ́žən, -žna, adj. 1) anfügbar, Cig.; — angemessen, passend, Mur., Cig.; priložen čas, dan, Dalm.; zemlja priložna za rejo živine, Jap. (Sv. p.); — gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan.; — p. gospod, ein Herr, mit dem man leicht auskommen kann, Polj.; — geschickt, Štrek.; — 2) adjectivisch, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
priložíti -ím dov., prilóžil (ī í)
1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo
// gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir
2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo
3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil
4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil
● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga
1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo
// gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir
2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo
3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil
4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil
● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga
- priložèn -êna -o:
priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo
Prekmurski
priložìti -lòžim dov.
1. priložiti, dodati: Nemas Mejé ni határa k-ſzvojmi prilo'ziti BKM 1789, 253; hocse Z-düsom ino ztejlom v-küpe prilo'siti SŠ 1796, 25; k-ſteroj mojo málo, i mrzlo lübézen prilo'sim KM 1790, 108; Ki lüdſztvo k-Bôgi prilo'zi BRM 1823, 11; tüdi sze goripisz na prê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2; Csi prilo'simo: ton, tom, ton KOJ 1833, 103; Csi k-iménam dosztavke prilo'zimo AIN 1876, 12; Naj niti pod obrázom právde knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Z-Dávidovi 'Zoltárov ſzem tüdi niſtere eſzi prilo'zo BKM 1789, 5
2. pridružiti: Goſzpoud je pa prilo'zo vſzáki dén kczérkvi, ki bi ſze zvelicsali KŠ 1771, 348; Prilo'zili ſzo pa i 'Zidovje govorécsi KŠ 1771, 417
priložìti se -lòžim se pridružiti se: Vezdaj vidimo, Ali ſze k-nyim ne-prilo'ſimo SŠ 1796, 44; naj bi sze vogerszki ország k-grcskomi prilo'so KOJ 1848, 30
priložéči -a -e dodajajoč: Szliſavſi pa oni eta prilo'zécsi ercsé eto priliko záto KŠ 1771, 235
prilòživši -a -e dodajoč: Od Substantivumov knyim prilo'sivsi etakse dosztavke KOJ 1833, 16
prilòženi -a -o priložen, pridružen, dodan: I prilo'zeno je lüſztvo poredno k-Goſzpodni KŠ 1771, 377; Korenaszta- ali penyaszta-rêcs sze odtoga szpozna, ka je k-nyê dosztavek nê prilo'zen AIN 1876, 12
1. priložiti, dodati: Nemas Mejé ni határa k-ſzvojmi prilo'ziti BKM 1789, 253; hocse Z-düsom ino ztejlom v-küpe prilo'siti SŠ 1796, 25; k-ſteroj mojo málo, i mrzlo lübézen prilo'sim KM 1790, 108; Ki lüdſztvo k-Bôgi prilo'zi BRM 1823, 11; tüdi sze goripisz na prê prilo'zi AI 1875, kaz. br. 2; Csi prilo'simo: ton, tom, ton KOJ 1833, 103; Csi k-iménam dosztavke prilo'zimo AIN 1876, 12; Naj niti pod obrázom právde knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Z-Dávidovi 'Zoltárov ſzem tüdi niſtere eſzi prilo'zo BKM 1789, 5
2. pridružiti: Goſzpoud je pa prilo'zo vſzáki dén kczérkvi, ki bi ſze zvelicsali KŠ 1771, 348; Prilo'zili ſzo pa i 'Zidovje govorécsi KŠ 1771, 417
priložìti se -lòžim se pridružiti se: Vezdaj vidimo, Ali ſze k-nyim ne-prilo'ſimo SŠ 1796, 44; naj bi sze vogerszki ország k-grcskomi prilo'so KOJ 1848, 30
priložéči -a -e dodajajoč: Szliſavſi pa oni eta prilo'zécsi ercsé eto priliko záto KŠ 1771, 235
prilòživši -a -e dodajoč: Od Substantivumov knyim prilo'sivsi etakse dosztavke KOJ 1833, 16
prilòženi -a -o priložen, pridružen, dodan: I prilo'zeno je lüſztvo poredno k-Goſzpodni KŠ 1771, 377; Korenaszta- ali penyaszta-rêcs sze odtoga szpozna, ka je k-nyê dosztavek nê prilo'zen AIN 1876, 12
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Etimološki
prilọ́žnost -i ž
SSKJ²
SSKJ²
pripónka -e ž (ọ̑)
1. navadno manjša priprava za pripenjanje: pritrditi kaj s priponko; dragocena srebrna priponka
// majhen, ploščat predmet s podobo, simbolom ali napisom, ki se pripne navadno na obleko: študenti, ki so se udeležili demonstracij, so dobili priponko; pripeti si priponko; nošenje priponk
2. elektronski dokument, priložen elektronskemu sporočilu, navadno pismu: odpreti, poslati priponko; podrobna predstavitev festivala je v priponki; dodajanje priponk
1. navadno manjša priprava za pripenjanje: pritrditi kaj s priponko; dragocena srebrna priponka
// majhen, ploščat predmet s podobo, simbolom ali napisom, ki se pripne navadno na obleko: študenti, ki so se udeležili demonstracij, so dobili priponko; pripeti si priponko; nošenje priponk
2. elektronski dokument, priložen elektronskemu sporočilu, navadno pismu: odpreti, poslati priponko; podrobna predstavitev festivala je v priponki; dodajanje priponk
Celotno geslo
Sinonimni
Jezikovna
Zapis besede »občina« z malo ali veliko začetnico
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
- Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
- Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).
Število zadetkov: 17
Dostopnost