Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Albert II.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Alberta II. tudi Albert Drugi Alberta Drugega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
belgijski kralj
IZGOVOR: [álbert drúgi], rodilnik [álberta drúgega]
SSKJ²
asertóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
Pravo
asertórna priséga -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
bẹ́da -e ž
Celotno geslo eSSKJ
bíserček bíserčka samostalnik moškega spola [bíserčək]
    1. navadno ekspresivno biser, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši biser
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biser
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biser
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biser
ETIMOLOGIJA: ↑biser
Celotno geslo eSSKJ16
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Jezikovna
Darwinovi/darwinovi ščinkavci – velika ali mala začetnica?

Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?

Pleteršnik
fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
SSKJ²
févdnik -a m (ẹ̑)
zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov
SSKJ²
Hipókratov -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi Hipokratova prisega in hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela:
♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
Celotno geslo ePravopis
Hipokratov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hipokratova Hipokratovo pridevnik
IZGOVOR: [hipókratou̯], ženski spol [hipókratova], srednji spol [hipókratovo]
ZVEZE: Hipokratova prisega
Jezikovna
Izvor priimkov »Bojnec« in »Bohnec«

Zanima me izvor priimka Bojnec. Priimek se z različico Bohnec pojavlja v Prekmurju in Prlekiji.

Vorenc
junački prid., F22, adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona, junazhka zháſt; androgo, ena ṡhena mozhniga junazhkiga ſerzá; animosus, ſerzhán, junazhki; antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon; balteus, baltheus, pinta, junazhki paṡ, s'rinkami; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; egregius, -a, -um, imeniten, junazhki; egregÿ homines, junazhki ludjè; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripák; fortis in armis, junazhki v'oroṡhju; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi; impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi; magnanimus, -a, -um, junazhki; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; propugnator, -oris, en junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; stemma, -tis, en kranzil s'róṡh: junazhku djanîe
SSKJ²
krív -a -o prid. (ȋ í)
1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
// ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
    krívo prisl.:
    krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge
    krívi -a -o sam.:
    po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv
Pravopis
krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti
Pleteršnik
krȋv, kríva, adj. 1) von der geraden Linie abweichend, krumm; k. nos; kriva črta, kriva ploskev (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — krivo gledati, scheel sehen, Cig.; krivo stopiti, schief treten, Cig.; — 2) unrichtig, falsch; krivi prerok; kriva vera; kriva prisega; krivo, po krivem priseči; po krivem dolžiti, fälschlich beschuldigen; — 3) schuld, schuldig; on je kriv, da ..., er ist schuld daran, dass ...; jaz nisem kriv, ich bin nicht schuld daran, ich kann nichts dafür; on je kriv moje nesreče, er trägt die Schuld an meinem Unglück; k. hudodelstva, eines Verbrechens schuldig; za krivega spoznati koga, jemanden schuldig erkennen.
Celotno geslo ePravopis
krščansko-ljudski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
krščansko-ljudska krščansko-ljudsko pridevnik
krščanski in ljudski
IZGOVOR: [kərščánsko-ljútski]
Celotno geslo eSSKJ
máčje prislov [máčje]
    takó kot pri mački ali da spominja na mačko
ETIMOLOGIJA: ↑mačji
SSKJ²
manifestacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na manifestacijo: manifestacijski sprevod; manifestacijsko zborovanje
♦ pravn. manifestacijska prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju, razodetna prisega
Pravopis
manifestacíjski -a -o (ȋ) ~ sprevod; pravn. ~a prisega razodetna prisega
Število zadetkov: 83