Zadetki iskanja
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?
zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov
v zvezi Hipokratova prisega in hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela:
♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
Zanima me izvor priimka Bojnec. Priimek se z različico Bohnec pojavlja v Prekmurju in Prlekiji.
1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
// ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
- krívo prisl.:
krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge
- krívi -a -o sam.:
po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti
nanašajoč se na manifestacijo: manifestacijski sprevod; manifestacijsko zborovanje
♦ pravn. manifestacijska prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju, razodetna prisega
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »