Ciklonski dvig gladine
Meteorologi imamo težave z angleškim terminom storm surge , ki označuje dvig gladine morja zaradi vpliva meteoroloških dejavnikov. Večinoma gre za veter, ki nariva vodo proti obali, in znižanje zračnega pritiska. V severnem Jadranu se to tipično zgodi ob prehodu ciklona, ki povzroči močan jugo vzdolž Jadranskega morja. Posledica so poplavljene Benetke, Piran in druga mesta. Ta pojav je prisoten tudi na obali Atlantika (in ostalih oceanov) – tam gre lahko dejansko za povišanja gladine morja zaradi neviht (ang. storm ) oz. nevihtnih vetrov, pa tudi zaradi nižjega pritiska. Na Jadranu žal ni neposredne povezave z nevihto ali neurjem (nevihta in neurje vključujeta tudi močnejše padavine), zato pridevnika nevihtni a li neurni nista najbolj primerna. Razmišljali smo tudi o pridevniku viharni , ampak vihar se spet sliši pretirano in ne pokaže prave slike dogajanja. Prav tako ne vemo, kako bi iz angleščine primerno prevedli sestavino surge . Dobesedni prevod bi bil val , vendar vendar gre v našem primeru bolj za dvig gladine oz. povišanje gladine ... Sedaj to rešujemo opisno, tj. dvig morske gladine zaradi vetra in znižanega zračnega pritiska, kar pa je zelo nerodno. Imate morda kak predlog, kako se lotiti težave?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Koničasti protein
Zanima me, kateri slovenski termin bi bil najprimernejši ustreznik za angleški termin spike protein , ki označuje del virusa SARS-CoV-2, proti kateremu je usmerjenih največ cepiv. Gre za strukturni protein, ki sestavlja roglje, ki značilno štrlijo iz virusnega delca, in se veže na receptor ACE2, prisoten v membrani gostiteljske celice. Za angleški termin se v slovenščini uporabljajo naslednja poimenovanja: S protein , spike protein , spajk protein in virionska konica .
Zanima me, kateri slovenski termin bi bil najprimernejši ustreznik za angleški termin spike protein , ki označuje del virusa SARS-CoV-2, proti kateremu je usmerjenih največ cepiv. Gre za strukturni protein, ki sestavlja roglje, ki značilno štrlijo iz virusnega delca, in se veže na receptor ACE2, prisoten v membrani gostiteljske celice. Za angleški termin se v slovenščini uporabljajo naslednja poimenovanja: S protein , spike protein , spajk protein in virionska konica .
Terminološka
Oksorazgradljiva plastika
Sem v dvomih glede prevodnih ustreznic angleških izrazov oxo-degradable plastics in oxo-biodegradable plastics . Je pravilen zapis okso-razgradljiva plastika ali oksorazgradljiva plastika ? Oksobiorazgradljiva plastika ali okso-biorazgradljiva plastika ? Gre za plastiko, ki ji dodajo aditive, ki pod vplivom toplote ali UV-svetlobe povzročijo oksidacijo, posledica tega pa je razgradnja plastičnega materiala v mikrodelce. V slovenskih spletnih virih pri pridevniški sestavini termina prevladuje zapis okso-razgradljiv , ki pa po mojem mnenju ni pravilen. V tem primeru bi namreč vezaj pomensko nadomeščal veznik in, kar vsebinsko tu ni smiselno. Pri zapisu okso-biorazgradljiv pa je vezaj morda smiseln, saj naj bi okso-biorazgradnja vključevala dva procesa, namreč oksorazgradnjo in biološko razgradnjo (oz. biorazgradnjo ).
Sem v dvomih glede prevodnih ustreznic angleških izrazov oxo-degradable plastics in oxo-biodegradable plastics . Je pravilen zapis okso-razgradljiva plastika ali oksorazgradljiva plastika ? Oksobiorazgradljiva plastika ali okso-biorazgradljiva plastika ? Gre za plastiko, ki ji dodajo aditive, ki pod vplivom toplote ali UV-svetlobe povzročijo oksidacijo, posledica tega pa je razgradnja plastičnega materiala v mikrodelce. V slovenskih spletnih virih pri pridevniški sestavini termina prevladuje zapis okso-razgradljiv , ki pa po mojem mnenju ni pravilen. V tem primeru bi namreč vezaj pomensko nadomeščal veznik in, kar vsebinsko tu ni smiselno. Pri zapisu okso-biorazgradljiv pa je vezaj morda smiseln, saj naj bi okso-biorazgradnja vključevala dva procesa, namreč oksorazgradnjo in biološko razgradnjo (oz. biorazgradnjo ).
Terminološka
Osprednji delavec
V času epidemije in ukrepov za zamejevanje epidemije se je veliko projektov ukvarjalo s pojmom, ki ga v angleščini označuje termin frontline worker . To je veljalo tudi za področje nasilja nad ženskami, kjer so tako poimenovali strokovnjake, ki so prihajali v stik z žrtvami nasilja in jim skušali pomagati. Gre torej za delavce, ki so bistveni na nekem področju. Za angleški termin smo do zdaj uporabljali opisno poimenovanje, npr. strokovnjak, ki prihaja v stik z žrtvami, a se nam ne zdi povsem ustrezno.
V času epidemije in ukrepov za zamejevanje epidemije se je veliko projektov ukvarjalo s pojmom, ki ga v angleščini označuje termin frontline worker . To je veljalo tudi za področje nasilja nad ženskami, kjer so tako poimenovali strokovnjake, ki so prihajali v stik z žrtvami nasilja in jim skušali pomagati. Gre torej za delavce, ki so bistveni na nekem področju. Za angleški termin smo do zdaj uporabljali opisno poimenovanje, npr. strokovnjak, ki prihaja v stik z žrtvami, a se nam ne zdi povsem ustrezno.
Terminološka
Učinek uničenja opazovalcev
Naleteli smo na težavo pri slovenjenju angleškega termina bystander killing effect , ki v farmakologiji označuje pojav nehotenega uničenja zdravih celic ali tkiv, ki se nahajajo v bližini celic ali tkiv, na katere je usmerjeno (tarčno) zdravilo, do česar lahko pride zaradi difuzije ali prehitre aktivacije zdravila. Učinek uničenja teh okoliških celic je pri zdravljenju lahko koristen ali škodljiv. Ker se za ta pojem uporablja tudi krajša oblika termina bystander effect , smo pomislili na poimenovanje učinek opazovalca , ki pa že označuje socialnopsihološko teorijo, ki predvideva, da se občutek odgovornosti za pomoč žrtvi v skupini neznancev porazdeli, zaradi česar je manj verjetno, da bo kdo zares pomagal.
Naleteli smo na težavo pri slovenjenju angleškega termina bystander killing effect , ki v farmakologiji označuje pojav nehotenega uničenja zdravih celic ali tkiv, ki se nahajajo v bližini celic ali tkiv, na katere je usmerjeno (tarčno) zdravilo, do česar lahko pride zaradi difuzije ali prehitre aktivacije zdravila. Učinek uničenja teh okoliških celic je pri zdravljenju lahko koristen ali škodljiv. Ker se za ta pojem uporablja tudi krajša oblika termina bystander effect , smo pomislili na poimenovanje učinek opazovalca , ki pa že označuje socialnopsihološko teorijo, ki predvideva, da se občutek odgovornosti za pomoč žrtvi v skupini neznancev porazdeli, zaradi česar je manj verjetno, da bo kdo zares pomagal.
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Število zadetkov: 6
Dostopnost