- v naravi redko prisoten krhek element srebrno bele barve in kovinskega sijaja, kemijski element; simbol: Te
Zadetki iskanja
Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.
- 1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
- 2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
- 3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
- 4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo
- 4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.
[lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti
knjiž. lastnost, značilnost česa tukajšnjega: tukajšnjost razmer
// kar je tukajšnje: problem je prisoten v tukajšnjosti
Naleteli smo na težavo pri slovenjenju angleškega termina bystander killing effect , ki v farmakologiji označuje pojav nehotenega uničenja zdravih celic ali tkiv, ki se nahajajo v bližini celic ali tkiv, na katere je usmerjeno (tarčno) zdravilo, do česar lahko pride zaradi difuzije ali prehitre aktivacije zdravila. Učinek uničenja teh okoliških celic je pri zdravljenju lahko koristen ali škodljiv. Ker se za ta pojem uporablja tudi krajša oblika termina bystander effect , smo pomislili na poimenovanje učinek opazovalca , ki pa že označuje socialnopsihološko teorijo, ki predvideva, da se občutek odgovornosti za pomoč žrtvi v skupini neznancev porazdeli, zaradi česar je manj verjetno, da bo kdo zares pomagal.
- 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »