Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
podáti se -dám se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, glagol premikanja
1.
kaj biti skladno k/h komu/čemu
Barve se ji /lepo/ podajo.
2.
kaj biti skladno s čim
Barva se mora podati z ostalim pohištvom.
3.
kdo/kaj oditi k/h komu/čemu / na/v/po kaj / kam
Vsak dan se poda na pokopališče.
3.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Podal se je k izpitu.
4.
kaj pod pritis kom spremeniti položaj, obliko
Strop se je podal /zaradi starosti/.
Pravopis
pogòj -ôja m s -em (ȍ ó) določiti, spremeniti ~e; mirovni ~i; ~ za sprejem je dobra ocena; kupiti stanovanje pod ~em, s ~em, da bo kmalu vseljivo; poud. pod nobenim ~em ne pristati na kaj |sploh ne|; publ.: prilagoditi se novim življenjskim ~em okoliščinam; živeti v težkih ~ih razmerah; materialni ~i materialne možnosti
Pravopis
pri.. [poudarjeno prí] predp.; varianta pr.. v besedi priti2; varianti prí..1 (na prímer), prí..2 (prímem) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'dospevanje' prijáhati, prijokáti, pripéti, pristáti, pristopíti, prisésti
2. 'pritrditev' prilépiti, pripéti, prisesáti se, prišíti, privezáti
3. 'dodajanje' prilíti, primešáti, priračúnati prištéti, prizídati
4. 'uspešnost' pričákati, pridobíti, priklicáti, priučíti
5. 'delnost' prikrívati, pripírati, pripréti, prirézati
6. 'začetnosti' prislúhniti, prižgáti
7. 'spremljava' prigrizováti, pripévati
8. 'naključnost' prígoditi se, pripetíti se
II. izpredložna imenska priklét, prikólica, pritlíčje, prizémlje, pribóčen, pribréžen, prisében, prizémen
III. izpodstavna pričakovánje, prihòd, priklíc, pripetljáj, pripèv, pripòr, prisébnost, prislúh, pristánek, pristòp
Celotno geslo Etimološki
pristājati -am nedov.
Pleteršnik
pristȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pristati, (-stanem, -stojim); 1) landen, Cig., Jan.; p. s čolni in plavi, DZkr.; — 2) beitreten, beipflichten, auf etwas eingehen: jaz pristajem k tvoji dobroti, Krelj; p. na posebne svoboščine (einräumen), Levst. (Pril.); — 3) p. se komu, sich für jemanden geziemen, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad), nk.; — sich gebüren: kakor se pristaje, ogr.-C., Erj. (Izb. sp.); — 4) angehen, betreffen: p. se česa, koga, C.
Celotno geslo Etimološki
pristaníšče -a s
Celotno geslo Etimološki
pristáš -a m
SSKJ²
pristáti1 -stánem dov. (á ȃ)
1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču
2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe
3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila
4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo
● 
zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila
SSKJ²
pristáti2 -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í)
navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji (k) njenim lasem
// biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi
● 
zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh
Pravopis
pristáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt; (-àt) (á ȃ) Ladja je pristala; ~ s padalom; publ. Skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; publ. pristati na kaj ~ ~ ločitev privoliti v; ~ ~ ponudbo sprejeti jo
Pravopis
pristáti2 -stojím nedov. pristój -te, -èč -éča; pristál -a; (-àt/-át) (á í) komu/čemu Modra obleka ji ~i; redk. pristati k/h komu/čemu Ta barva lepo ~i k njenim lasem njenim lasem
Celotno geslo Sinonimni
pristáti1 -stánem dov.
z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti
SINONIMI:
knj.izroč. aterirati, pog. spustiti se
GLEJ ŠE SINONIM: naseliti se, pristajati2, privoliti
GLEJ ŠE: poročiti se
Celotno geslo Sinonimni
pristáti2 -stojím nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
pristáti -stánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s plutjem priti do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v čem / med kom/čim / kam / kje
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.
2.
čustvenostno kdo/kaj po intenzivnem premikanju, potovanju ustaviti se ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.
3.
kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.
Pleteršnik
pristáti, -stȃnem, vb. pf. 1) = stopiti na kaj, BlKr.-Let.; — landen, Cig., Jan., Vrt.; — pristal je k hiši, er hat zugeheiratet, Svet. (Rok.); — 2) p. na kaj, auf etwas eingehen, in etwas einwilligen, es gutheißen, bewilligen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — eingestehen: on je pristal, vzhŠt.; — 3) = pristati (-stojim), passen, LjZv.
Pleteršnik
pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
Celotno geslo Kostelski
pristatiˈpr̥stat pr̥sˈtaːnen nedov.
Celotno geslo Frazemi
pristáti (pristánem) Frazemi s sestavino pristáti (pristánem):
pristáti za rešêtkami
Celotno geslo Frazemi
pristáti (pristojím) Frazemi s sestavino pristáti (pristojím):
pristáti kómu kot svínji sêdlo
Pleteršnik
prístojati, -im, vb. impf. = pristati (pristojim), Cig., Jan., Levst. (Nauk); (pristjati, Mik. (Et.); pristjati se, Štrek.).
Število zadetkov: 63