Zadetki iskanja
- 1. ki je v zvezi s hrčkom, pripada hrčku
- 2. iz biologije ki je v zvezi z gobo z vijugasto nagubanim rdeče rjavim klobukom nepravilne oblike in svetlejšim betom
1. s sunkovitim gibom spraviti
a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil
b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil
2. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti
3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo
// vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi
4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen
5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila
// vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje
7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili
8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi
9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem
- pritégnjen -a -o:
pritegnjen pas; pritegnjena jadra; biti pritegnjen k delu
Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:
- v času dopusta – pravilno med dopustom,
- "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
- v poletnem času – pravilno poleti
Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.