Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
ako [poudarjeno àko] podr. vez., star.
1. v pogojnih odvisnikih če: Jed bo okusnejša, ~ dodaš malo smetane; V članku je vprašanje nakazano, ~ ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnikih kadar: ~ je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ si tudi bolan, moraš priti
Pravopis
análi -ov m mn. (ȃ) iskati podatke v ~ih v letopisu; poud. priti v ~e zgodovine |postati pomemben|
Pravopis
bàrt1 bárta m (ȁ á) star. priti drugi ~ drugikrat
Pravopis
beneficiát1 -a [ija] m, člov. (ȃ) |uživalec beneficija|; ver. priti za ~a
Pravopis
beráški -a -o (á) ~a malha; poud.: dobiti ~o nevesto |zelo revno|; priti na ~o palico |popolnoma obubožati|; ~a plača |zelo majhna|
beráškost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
bínkošti -i ž mn. (í; ȋ) |praznik|: priti na, za ~i, ob ~ih
Pravopis
blížnjica -e ž (ȋ) priti po ~i
Pravopis
bóben -bna m (ọ̑) igrati na ~; (loterijski) ~; poud. priti na ~ |gospodarsko propasti|
Pravopis
bôžič -íča m z -em pojm. (ó í) priti na, za ~, o(b) ~u
Pravopis
búhniti -em dov. búhnjen -a; búhnjenje (ú ȗ) Plamen ~e skozi odprtino; poud.: ~ v sobo |zelo hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. buhniti kaj v koga/kaj Buhnil ji je vodo v obraz |s silo vrgel|; poud. buhniti v koga/kaj V okno je buhnil veter |je s silo zadel|; brezos. Molči, je buhnilo iz nje |je jezno, glasno rekla|
Pravopis
búšniti -em dov. búšnjen -a; búšnjenje (ú ȗ) Plamen je bušnil iz strehe; poud.: ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušniti ob koga/kaj Veter ~e ~ okno |se s silo zadene|
Pravopis
bútniti -em dov. bútnjen -a; bútnjenje (ú ȗ) Para ~e iz kotla; poud.: Nič ne pomisli, kar ~e |hitro reče|; ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; knj. pog. butniti koga/kaj ~ sosedo s komolcem suniti, dregniti; poud. butniti koga/kaj ob kaj Val je butnil ladjo ob breg |s silo vrgel|; butniti ob kaj Čoln ~e ~ breg
Pravopis
cílj -a m s -em (ȋ) priti na ~; streljati v ~ v tarčo; življenjski ~; poud. v debati streljati mimo ~a |ne govoriti bistva|; kopati jarke v ~u izsuševanja terena zaradi izsuševanja
Pravopis
čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|
Pravopis
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a)
realno Rada da, ~ ima
b)
nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne

čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Pravopis
četŕtek -tka m (ŕ) priti v ~; shajati se ob ~ih
Pravopis
četŕtič zapored. prisl. (ȓ) priti ~; razpisati mesta 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. kurirja, 4. |četrtič| snažilke
Pravopis
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~

na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
Pravopis
čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~
Pravopis
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
Število zadetkov: 329