Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
instánca -e ž (ȃ)
1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca
// organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance
2. pravn. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance
● oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile – v zadnji instanci – vodijo ta razvoj
Pravopis
instánca -e ž (ȃ) |pristojnostno mesto|: ~e upravljanja; pritožiti se na višjo ~o; pravn. druga pritožbena ~ stopnja
SSKJ²
jury2 -- [žirí in džúri] ž (ȋ; ȗ)
zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury
Celotno geslo Frazemi
léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu, dáti se kómu speljáti na léd, gládek kàkor léd, hláden kot léd, léd je prebít, [mŕzel] kot léd, na jezíku méd, v sŕcu léd, prebíti léd, pustíti se kómu speljáti na léd, speljáti kóga na léd, spólzek kàkor léd, státi na tánkem lédu, znájti se na tánkem lédu
SSKJ²
ómbudsman -a m (ọ̑)
1. predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuh človekovih pravic: pritožiti se ombudsmanu; kandidirati za ombudsmana; evropski ombudsman; poročilo ombudsmana
2. kdor je uradno določen, da kaj ohranja, skrbi za koristi, pravice koga: časopisni ombudsman; finančni ombudsman / ombudsman za bolnike zastopnik pacientovih pravic
Celotno geslo Hipolit
pertožiti se glagol

GLEJ: pritožiti se

SSKJ²
ponôven -vna -o prid.(ō)
ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen so odkrili ob ponovnem pregledu; ponovna cenitev; razpisati ponovne volitve; ponovno zaslišanje prič
    ponôvno prisl.:
    tovarna ponovno obratuje; ponovno poudariti pomen dela; ponovno se pritožiti, prositi
Pravopis
ponôvno kratn. prisl. (ó/ȏ) ~ se pritožiti
SSKJ²
potožíti in potóžiti -im dov. (ī ọ́)
zaupati komu svoje težave, skrbi: prišel je potožit; nikogar nima, da bi mu potožil; v pogovoru z njim je kaj potožil; meni se lahko potožiš
// krajši čas tožiti, tarnati: potožiti zaradi bolečin; potožila je, ker jo je bolelo; ekspr. niti z besedico ni potožil
    potožíti se in potóžiti se
    1. pritožiti se: potožil se je predstojniku; mati se ni nikoli potožila čezenj
    2. stožiti se: večkrat se mu potoži po domačem kraju
    potóžen -a -o:
    nikdar potoženo gorje
    ●     ekspr. pri nas doma ni vse v redu, bogu bodi potoženo izraža obžalovanje
Pleteršnik
pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.
Pleteršnik
preložíti, -ím, vb. pf. 1) anders oder anderswohin legen, überlegen, umlegen; drva, deske p.; bolnika p.; — permutieren (math.), Cig. (T.); — dislocieren, Cig.; p. se, übersiedeln, Polj.; — entwenden: ta posel rad kaj preloži, Cig.; — verlegen, verschieben, vertagen; p. dan, eine Tagsatzung erstrecken; zbor p., Cig., nk.; — 2) zum Bessern ändern, erleichtern, Cig.; ne morem p., ich kann es nicht ändern, Cig.; težavo komu p., Jsvkr.; rad bi si kako preložil, ich möchte mir meine Lage irgendwie verbessern, Cig.; Bog ti preloži trpljenje! Svet. (Rok.); p. komu kaj, jemanden von etwas dispensieren, ihm etwas nachsehen, Cig., C.; kazen p., Zora; temu se moraš pritožiti, kdor ti more preložiti, Jan. (Slovn.); — preložilo se mu je, es geht ihm besser, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen, Jan.; — 4) = preobložiti, überladen, Cig.; p. koga, überbürden, C., Svet. (Rok.); — 5) p. knjigo z belimi listi, ein Buch interfoliieren, Cig.
SSKJ²
pritôžba tudi pritóžba -e ž (ō; ọ̑)
1. izjava, s katero se sporoča, izraža pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: sprejemati pritožbe; odgovarjati na pritožbe; upravičena pritožba stranke; pritožba zaradi slabe kvalitete blaga; pritožba zoper šefa
// izjava, s katero se izraža komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: iz njihovih ust ni bilo slišati pritožb; pritožba nad otroki
2. pisno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: napisati, vložiti pritožbo zoper odločbo; rešiti, zavrniti pritožbo; utemeljiti pritožbo; pritožba na organ višje stopnje; pravica do pritožbe; zamuditi rok za pritožbo
3. glagolnik od pritožiti se: njegova pritožba šefu ni uspela / neprestane pritožbe zaradi slabega vremena, nad slabim vremenom
Celotno geslo Hipolit
pritožen (pertožen) deležnik

PRIMERJAJ: pritožiti, pritožiti se

Pleteršnik
pritoževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad pritožiti se; sich beschweren; recurrieren: še dalje se p., DZ.
Pleteršnik
pritǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) p. koga, gegen jemanden Klage erheben, Svet. (Rok.); verklagen: (v šoli) koga p., Goriš.; — 2) p. se, sich beklagen, sich beschweren; p. se o čem, zastran česa; p. se zoper kak odlok, recurrieren; p. se na kazen, na prepoved k deželni oblasti, gegen das Straferkenntnis, gegen das Verbot an die Landesstelle recurrieren, Levst. (Pril., Nauk); p. se k vrhovnemu sodišču, DZ.
SSKJ²
pritožíti se in pritóžiti se -im se dov. (ī ọ́)
1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: pritožil se je poslovodji, da blago ne ustreza; pritožiti se šefu; če vam postrežba ne ustreza, se pritožite
// izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: nikoli se ni pritožila, z vsem je bila zadovoljna; ne morem se pritožiti čez otroke, kar dobri so; pritožiti se nad draginjo / proti nikomur se ni pritožila, da je kaj izgubila nikomur ni potožila, rekla
2. pisno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritožiti se proti odločbi, zoper odločbo; pritožiti se na najvišje, vrhovno sodišče; pritožiti se v roku, pravočasno
♦ pravn. pritožiti se zoper sklep
    pritožíti in pritóžiti ekspr.
    tožeč, tarnajoč priti: ves moker je pritožil domov
Pravopis
pritožíti se in pritóžiti se -im se dov.; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu/čemu ~ ~ poslovodji; pritožiti se proti komu/čemu ~ ~ ~ odločbi; pritožiti se čez koga/kaj ~ ~ ~ hrano; pritožiti se zoper koga/kaj pravn. ~ ~ ~ sklep; pritožiti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki
Celotno geslo Sinonimni
pritožíti se in pritóžiti se -im se dov.
1.
komu sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa
SINONIMI:
knj.izroč. potožiti se
2.
čez kaj/nad čim izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh
SINONIMI:
ekspr. pogodrnjati, ekspr. pomrmrati, slabš. ponergati, slabš. zanergati, slabš. znergati
3.
proti čemu/zoper kaj pisno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi
SINONIMI:
ekspr. pogodrnjati
Svetokriški
pritožiti se -im se dov. pritožiti se: my ſe pertoshimo 1. mn. v' nashyh potrebah (IV, 228)
Celotno geslo Kostelski
pritožiti se ► pr̥ˈtoːžėt se -ėn se dov.
Število zadetkov: 45