Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zapísnik -a m (ȋ)
1. sprotni uradni zapis o poteku kakega uradnega dogodka, sestanka: narediti, sestaviti zapisnik o čem; pisati zapisnik na sestanku; podpisati zapisnik; prebrati zapisnik; vnesti, zapisati kaj v zapisnik; zapisnik seje; zapisnik o volitvah; overovatelj zapisnika / pritožiti se na zapisnik; izjave očividcev so prišle v zapisnik / dobesedni zapisnik ki vsebuje dobesedne izjave udeležencev v (uradnem) postopku; cenilni zapisnik o opravljeni cenitvi; magnetofonski zapisnik ki je posnet na magnetofonski trak; simultani zapisnik ki se sestavlja, piše sproti
♦ med. obdukcijski zapisnik; pravn. zapisnik o obravnavi, razpravi; šol. zapisnik o zaključnem izpitu
// list, listi s takim zapisom: dati zapisnik komu v roke; vzeti zapisnik iz mape
2. zastar. seznam, spisek: sestaviti zapisnik dedičev, učencev
3. zastar. beležnica: vzeti zapisnik iz žepa; zapisati ime v zapisnik
SSKJ²
znôva prisl. (ȏ)
izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: stroj znova deluje; znova poudariti pomen varstva okolja; znova se pritožiti, prositi
// izraža novo izhodišče, nov začetek dejanja brez povezave s prejšnjim: gospodarstvo je propadlo, treba bo začeti znova; domačija je bila porušena in vse je moral zgraditi znova
// ekspr., navadno v zvezi znova in znova, vedno znova izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: naše misli o tem se znova in znova izkažejo kot preveč drzne; vedno znova se prepričuje, da še ni prepozno; zmeraj znova je poskušal

Slovenski pravopis

Pravopis
instánca -e ž (ȃ) |pristojnostno mesto|: ~e upravljanja; pritožiti se na višjo ~o; pravn. druga pritožbena ~ stopnja
Pravopis
ponôvno kratn. prisl. (ó/ȏ) ~ se pritožiti
Pravopis
pritožíti se in pritóžiti se -im se dov.; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu/čemu ~ ~ poslovodji; pritožiti se proti komu/čemu ~ ~ ~ odločbi; pritožiti se čez koga/kaj ~ ~ ~ hrano; pritožiti se zoper koga/kaj pravn. ~ ~ ~ sklep; pritožiti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki
Pravopis
sôdba -e ž (ó)
1. podpisati ~o; pritožiti se zoper ~o; krivičen v ~i; oprostilna ~; filoz. kategorična ~; ver. poslednja ~; zgod. črepinjska ~ ostrakizem
2. ~ o resničnosti trditve; imeti o stvari svojo ~o mnenje; Po njegovi ~i se je stvar posrečila; star. sojenje, sodni proces
Pravopis
sodíšče -a s (í) biti zaposlen na ~u; pritožiti se na višje ~; prakt.sp. dati koga ~u obtožiti, obdolžiti; poud. zaradi spora iti na ~ |tožiti|; pravn. vojaško ~
Pravopis
urgírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; urgíranje (ȋ) urad. opominjati, ponovno zahtevati: kaj ~ pošiljko; neobč. ~ pri šefu, da so računi previsoki pritožiti se
Pravopis
znôva kratn. prisl. (ȏ) ~ se pritožiti; Zadeva je propadla, treba bo začeti ~; poud. ~ in ~ se izkaže, da je imel prav |vedno|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pritožíti se in pritóžiti se -im se dov.
1.
komu sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa
SINONIMI:
knj.izroč. potožiti se
2.
čez kaj/nad čim izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh
SINONIMI:
ekspr. pogodrnjati, ekspr. pomrmrati, slabš. ponergati, slabš. zanergati, slabš. znergati
3.
proti čemu/zoper kaj pisno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi
SINONIMI:
ekspr. pogodrnjati
Celotno geslo Sinonimni
spét1 kratn. prisl.
izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste
SINONIMI:
ponovno, znova, zopet1, nar. nazaj, zastar. novič2, zastar. opetovano, star. še en bart, pog. še enkrat, star. še en pot, zastar. vnov, knj.izroč. vnovič, zastar. vnovo, star. znovič
GLEJ ŠE SINONIM: na novo
GLEJ ŠE: nenehno
Celotno geslo Sinonimni
upravíčeno nač. prisl.
izraža, da za imenovano dejanje obstajajo zadostni razlogi
SINONIMI:
po pravici, knj.izroč. legitimno, star. po pravem, ekspr. s polno pravico
Celotno geslo Sinonimni
zarádi predl.
z rodilnikom za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja
SINONIMI:
po, pod2, za1, publ. glede, star. skozi2, publ. spričo, zastar. v očigled, publ. vpričo, star. vsled, star. vzpričo, pog. v zvezi z, zastar. zarad, star. zastran, star. zavoljo
GLEJ ŠE SINONIM: iz
GLEJ ŠE: zato1, zato2

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu, dáti se kómu speljáti na léd, gládek kàkor léd, hláden kot léd, léd je prebít, [mŕzel] kot léd, na jezíku méd, v sŕcu léd, prebíti léd, pustíti se kómu speljáti na léd, speljáti kóga na léd, spólzek kàkor léd, státi na tánkem lédu, znájti se na tánkem lédu

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
tožīti tọ́žim nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.
Pleteršnik
preložíti, -ím, vb. pf. 1) anders oder anderswohin legen, überlegen, umlegen; drva, deske p.; bolnika p.; — permutieren (math.), Cig. (T.); — dislocieren, Cig.; p. se, übersiedeln, Polj.; — entwenden: ta posel rad kaj preloži, Cig.; — verlegen, verschieben, vertagen; p. dan, eine Tagsatzung erstrecken; zbor p., Cig., nk.; — 2) zum Bessern ändern, erleichtern, Cig.; ne morem p., ich kann es nicht ändern, Cig.; težavo komu p., Jsvkr.; rad bi si kako preložil, ich möchte mir meine Lage irgendwie verbessern, Cig.; Bog ti preloži trpljenje! Svet. (Rok.); p. komu kaj, jemanden von etwas dispensieren, ihm etwas nachsehen, Cig., C.; kazen p., Zora; temu se moraš pritožiti, kdor ti more preložiti, Jan. (Slovn.); — preložilo se mu je, es geht ihm besser, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen, Jan.; — 4) = preobložiti, überladen, Cig.; p. koga, überbürden, C., Svet. (Rok.); — 5) p. knjigo z belimi listi, ein Buch interfoliieren, Cig.
Pleteršnik
pritoževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad pritožiti se; sich beschweren; recurrieren: še dalje se p., DZ.
Pleteršnik
pritǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) p. koga, gegen jemanden Klage erheben, Svet. (Rok.); verklagen: (v šoli) koga p., Goriš.; — 2) p. se, sich beklagen, sich beschweren; p. se o čem, zastran česa; p. se zoper kak odlok, recurrieren; p. se na kazen, na prepoved k deželni oblasti, gegen das Straferkenntnis, gegen das Verbot an die Landesstelle recurrieren, Levst. (Pril., Nauk); p. se k vrhovnemu sodišču, DZ.
Pleteršnik
rekurīrati, -am, vb. pf. (impf.) pritožiti se, recurrieren.
Število zadetkov: 45