Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vijáčnik -a m (ȃ)
knjiž. izvijač: priviti vijak z vijačnikom
SSKJ²
viják -a m (á)
1. valjast predmet z navoji za pritrjevanje, povezovanje: vijaki so popustili; izviti, priviti vijak; pritrditi z vijakom; jeklen, lesen, medeninast vijak; glava, navoji vijaka; tovarna vijakov; vijaki in matice / napenjalni vijak pri žagi; stol na vijak stol, katerega sedalo se s pomočjo vijaka lahko dvigne ali spusti; ključ za vijake
 
publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
2. strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo: vijak se je zavrtel; vijak ventilatorja; list vijaka; obrati vijaka / ladijski, letalski vijak
♦ 
glasb. vijak lesen klin, zatič na glavi godal in nekaterih brenkal za napenjanje strun; grad. sidrni vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago; strojn. brezkončni vijak ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; diferenčni vijak ki ima na enem delu navoj z večjim korakom kot na drugem; šport. vijak pri skoku v vodo, seskoku z orodja obrat okoli dolžinske osi; teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; mikrometrski vijak z majhno višino navoja, navadno kot sestavni del preciznih merilnih priprav; samorezni vijak ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor; stebelni vijak z navojem na obeh koncih stebla; stojni vijak trajno uvit stebelni vijak; korak vijaka razdalja, za katero se vijak pomakne naprej pri zasuku za 360°; steblo vijaka; zgod. palčni vijaki mučilna naprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev
SSKJ²
víjec -jca m (ȋ)
knjiž. izvijač: priviti vijak z vijcem
SSKJ²
vínta -e ž (ȋnižje pog.
1. (zaganjalna) ročica: priviti vinto na os; z vinto goniti, vrteti stroj / z vinto zaganjati motor avtomobila z zaganjalno kljuko
2. vitel: potegniti drevo z vinto
3. dvigalka: z vinto dvigniti del avtomobila
● 
nižje pog. vinta za lesne svedre vrtalo
SSKJ²
vžigálnik -a m (ȃ)
1. priprava za prižiganje cigaret: prižgati si cigareto z vžigalnikom; kamenček za vžigalnik / bencinski, plinski vžigalnik / avtomobil z vgrajenim cigaretnim vžigalnikom
// priprava za prižiganje, vžiganje česa sploh: prižgati plin z vžigalnikom / minirati z električnim vžigalnikom
2. voj. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja: priviti, vstaviti vžigalnik; z vžigalnikom aktivirati bombo; vžigalna kapica vžigalnika / kislinski vžigalnik ki se aktivira z delovanjem kisline / potezni, udarni vžigalnik; tempirni vžigalnik ki se aktivira v določeni točki krivulje leta ali po določenem času; urni vžigalnik ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom
SSKJ²
zaklópnica -e ž (ọ̑knjiž.
1. nav. mn. naoknica, oknica: skozi priprte zaklopnice je sijalo sonce
2. zapora iz žepkom ali loputkam podobnih gub, ki prepušča kri samo v eni smeri; zaklopka: delovanje zaklopnice / srčna zaklopnica
● 
zastar. lino pokriva zaklopnica loputa; knjiž. priviti zaklopnico ventil; zastar. medeninasta zaklopnica pri knjigi zapona; zastar. vzeti cigareto iz zaklopnice cigaretne doze; zastar. konj z zaklopnicami s plašnicami
SSKJ²
zaškŕniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar. vzhodno priviti: zaškrnil je pipo
    zaškŕnjen -a -o:
    zaškrnjena pipa
SSKJ²
zategníti in zatégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
 
ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
// zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto
3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil
4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
// s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika
    zategníti se in zatégniti se ekspr.
    1. s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: ranjena žival se je zategnila v grmovje
    // iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zategnil se je na posteljo in zaspal / medved se čez zimo zategne v brlog
    2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: dela so se precej zategnila
    // začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: vrnitev domov se je zaradi slabega vremena zategnila
    zatégnjen -a -o:
    zategnjen pas; zategnjena govorica; zategnjene zavore
     
    ekspr. zategnjeni odnosi napeti; prisl.: pes je zategnjeno zalajal
     
    glasb. zategnjeno označba za hitrost izvajanja lento

Slovenski pravopis

Pravopis
mática -e ž (ȃ; ȃ) ~ leže jajčeca; odviti, priviti ~o; biserna ~
Pravopis
okòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) priviti žarnico v ~; skup., redk. ~ okna okovje
Pravopis
privíti -víjem dov., nam. privít/privìt; privítje; drugo gl. viti1 (í) koga/kaj ~ matico; ~ pipo; poud.: ~ cene |dvigniti, zvišati|; ~ osumljenca, da spregovori |pregovoriti, prisiliti|; priviti koga/kaj na kaj ~ kljuke na leseno steno; ~ otroka na prsi
privíti se -víjem se (í) k/h komu/čemu Otrok se je privil k materi; poud. Iz hiše se je privil dim |prisukal|
Pravopis
sténj -a m s -em (ẹ̑) odviti, priviti ~
Pravopis
ventíl -a m (ȋ) priviti ~; poud. poiskati ~ za jezo |način sprostitve|
Pravopis
viják -a m (á) ladijski ~; lesen ~; ~ za nastavitev višine; poud. priviti davčni ~ |povečati davke|
Pravopis
zategníti in zatégniti -em dov. zatégni -te in -íte; zatégnil -íla, zatégnit, zatégnjen -a; zatégnjenje; (zatégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ jermen, vozel; Trobentač je zadnji ton zategnil; ~ vozel; knj. pog. ~ vijak priviti; poud. Kaj pa naj jaz delam, je zategnil |zateglo rekel|
zategníti se in zatégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Medved se čez zimo ~e v brlog

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
mática -e ž
1.
spolno razvita samica pri čebelahpojmovnik
SINONIMI:
zastar. kraljica, zastar. mati
2.
obroček z notranjimi navojipojmovnik
GLEJ ŠE SINONIM: matrica
GLEJ ŠE: knjiga, biserovina, zakis
Celotno geslo Sinonimni
privíti -víjem dov.
1.
kaj z vrtenjem v določeno smer namestiti
SINONIMI:
2.
kaj z vrtenjem v določeno smer narediti, da manj ali bolj sveti
SINONIMI:
knj.izroč. podviti, nar. priškrniti
3.
kaj z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti
SINONIMI:
nar. zaškrniti
GLEJ ŠE SINONIM: objeti, prisiliti, stisniti, zapreti
GLEJ ŠE: podražiti1
Celotno geslo Sinonimni
privíti se -víjem se dov.
GLEJ SINONIM: stisniti se
GLEJ ŠE: priti, objeti se

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
pritegníti in pritégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu v/na koga/kaj / kam
Pritegnil je stol k sebi in sedel.
2.
kdo/kaj s potegom, potegi narediti kaj bolj napeto, ravno
Kočijaž je pritegnil vajeti.
3.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k čemu / za/na/v/med/pod koga/kaj / kam
Firma je v komisijo pritegnila več strokovnjakov.
4.
kaj začeti zanimati koga
Pogovor ga je močno pritegnil.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobiti kaj 'pozornost'
Dekle je pritegnilo njegov pogled.
6.
kdo/kaj pomagati komu
Nihče ji ni pritegnil.
7.
kdo/kaj pomagati komu/čemu / kaj
V srcu jim je pritegnil.
8.
neknjižno pogovorno kdo/kaj udariti koga/kaj
Konja je pritegnil (z bičem).

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
víti1 víjem nedov.
Število zadetkov: 51