sekvénca -e ž (ẹ̑)
film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca
// knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov
♦ glasb. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
soslédje -a s (ẹ̑)
knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje
● knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi
// skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje
♦ jezikosl. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport
knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje
● knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi
// skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje
♦ jezikosl. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport
SSKJ²
stakníti1 in stákniti -em dov. (ī á)
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo
- stáknjen -a -o:
dobro staknjeni deli; to ni prav staknjeno;
SSKJ²
surôvost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed
lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed
SSKJ²
ubránost -i ž (á)
lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov
lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov
SSKJ²
upodábljanje -a s (á)
glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
SSKJ²
vmontírati -am dov. (ȋ)
1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj
2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne
1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj
2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne
SSKJ²
vrvéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri: obiskovalci vrvijo iz prostora v prostor; delavci vrvijo okoli skladišča; nemirno, živahno vrveti; brezoseb. v taboru je vrvelo kot v mravljišču / mravlje vrvijo na vse strani; pren., ekspr. po glavi mi vrvijo nasprotujoče si misli
// ekspr., s prislovnim določilom živahno se premikajoč v velikem številu iti kam: iz tovarne vrvijo delavci / množica vrvi na stadion
2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: na ulici je vrvelo ljudi / v drami vrvi prizorov iz vsakdanjega življenja / dvorišče je vrvelo od otrok
1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri: obiskovalci vrvijo iz prostora v prostor; delavci vrvijo okoli skladišča; nemirno, živahno vrveti; brezoseb. v taboru je vrvelo kot v mravljišču / mravlje vrvijo na vse strani; pren., ekspr. po glavi mi vrvijo nasprotujoče si misli
// ekspr., s prislovnim določilom živahno se premikajoč v velikem številu iti kam: iz tovarne vrvijo delavci / množica vrvi na stadion
2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: na ulici je vrvelo ljudi / v drami vrvi prizorov iz vsakdanjega življenja / dvorišče je vrvelo od otrok
- vrvèč -éča -e:
množica, vrveča po ulicah in trgih
SSKJ²
zatemnítev -tve [zatəmnitəu̯] ž (ȋ)
1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti: zatemnitev prostorov
2. film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem konec prejšnjega prizora zbledi do popolne teme: zatemnitev in odtemnitev
1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti: zatemnitev prostorov
2. film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem konec prejšnjega prizora zbledi do popolne teme: zatemnitev in odtemnitev
SSKJ²
združíti in zdrúžiti -im, tudi zdrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi
// narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem združiti več plasti tkanine / poseben mehanizem združi oba dela; združiti konca vrvi z vozlom
// narediti, povzročiti, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združiti samca in samico / spolno združiti
2. narediti, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združiti dve občini / združiti države v konfederacijo / združiti več parcel / združiti besede v stavke / združiti pesmi v zbirko / združiti ovce v trop
// narediti, da kaj postane sestavni del večje enote: združiti samostojne obrate s tovarno / dogovor je združil države v gospodarsko skupnost
3. narediti iz več delov, enot novo enoto, celoto: združiti posamezne člene, odstavke; scenarist je združil vrsto prizorov / kamera je v enem posnetku združila dva prostora
// narediti, da iz delov, manjših enot nastane celota: združiti razcepljeno ljudstvo; stranka je združila posamezne skupine; politično združiti narod
4. notranje, čustveno povezati: ljubezen, nesreča ljudi združi; združila jih je zavest skupne usode
5. narediti, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občni zbor so združili z zabavo / združiti prijetno s koristnim
● združiti dežele pod svojo oblastjo zavladati jim; ekspr. združiti filozofijo z življenjem živeti v skladu s svojim filozofskim prepričanjem; publ. združiti svoje sile začeti delovati skupno
♦ ekon. združiti obratna sredstva
1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi
// narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem združiti več plasti tkanine / poseben mehanizem združi oba dela; združiti konca vrvi z vozlom
// narediti, povzročiti, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združiti samca in samico / spolno združiti
2. narediti, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združiti dve občini / združiti države v konfederacijo / združiti več parcel / združiti besede v stavke / združiti pesmi v zbirko / združiti ovce v trop
// narediti, da kaj postane sestavni del večje enote: združiti samostojne obrate s tovarno / dogovor je združil države v gospodarsko skupnost
3. narediti iz več delov, enot novo enoto, celoto: združiti posamezne člene, odstavke; scenarist je združil vrsto prizorov / kamera je v enem posnetku združila dva prostora
// narediti, da iz delov, manjših enot nastane celota: združiti razcepljeno ljudstvo; stranka je združila posamezne skupine; politično združiti narod
4. notranje, čustveno povezati: ljubezen, nesreča ljudi združi; združila jih je zavest skupne usode
5. narediti, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občni zbor so združili z zabavo / združiti prijetno s koristnim
● združiti dežele pod svojo oblastjo zavladati jim; ekspr. združiti filozofijo z življenjem živeti v skladu s svojim filozofskim prepričanjem; publ. združiti svoje sile začeti delovati skupno
♦ ekon. združiti obratna sredstva
- združíti se in zdrúžiti se, tudi zdrúžiti se
1. postati sestavni del večje enote: predmestne vasi so se združile z mestom / potok se združi z reko se izliva vanjo
// priti prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se cevovoda združita / v daljavi se nebo združi z morjem
2. iz dveh ali več samostojnih enot postati nova, večja enota: banki, podjetji sta se združili / potoki se združijo v reko / glasovi pevcev so se združili
3. začeti delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: delavci in kmetje so se združili; združiti se proti skupnemu nasprotniku; gospodarsko, politično, strokovno se združiti / združiti se v stranko / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
4. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos: samica in samec se združita / želel se je združiti z njo / telesno se združiti
● ekspr. očeta sta želela, da bi se njuna otroka združila se poročila
♦ biol. jajčece se združi s semenčico; fiz. valovanja enake frekvence se združijo
- združívši star.:
združivši živali z najboljšimi lastnostmi, so dobili dobro novo pasmo; združivši se so ustanovili novo državo
- zdrúžen -a -o
1. deležnik od združiti: v skladno celoto združeni deli; združeni pevski zbori; bila sta neločljivo združena; s šaljivim obredom združena zabava; države, združene v vojaški zvezi
● Organizacija združenih narodov [OZN] organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. z združenimi močmi so ukrotili razgrajača (vsi) skupaj; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij
♦ ekon. združeno delo v socializmu oblika produkcijskih odnosov, v katerih so delavci soudeleženi pri lastnini in upravljanju
2. navadno v povedni rabi, v zvezi s s, z ki vključuje to, kar izraža dopolnilo: s tem je združen neprijeten občutek; potovanje je združeno z velikimi izdatki; smučanje je združeno z nevarnostmi
SSKJ²
žánr -a m (á)
1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine: nekateri žanri so pri bralcih, gledalcih zelo priljubljeni; dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri; glasbeni, likovni žanr
2. umetniško upodabljanje značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: ta slikar je znan zlasti po žanrih / na freskah se pojavljata tihožitje in žanr
● publ. brati literaturo lažjega žanra manj zahtevno, navadno manjše umetniške vrednosti
1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine: nekateri žanri so pri bralcih, gledalcih zelo priljubljeni; dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri; glasbeni, likovni žanr
2. umetniško upodabljanje značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: ta slikar je znan zlasti po žanrih / na freskah se pojavljata tihožitje in žanr
● publ. brati literaturo lažjega žanra manj zahtevno, navadno manjše umetniške vrednosti
SSKJ²
žanríst -a m (ȋ)
upodabljavec značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: bil je žanrist in portretist
upodabljavec značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: bil je žanrist in portretist
SSKJ²
živopísnost -i ž (ȋ)
knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja
// slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu
knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja
// slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
klimáktičen pridevnik
- ki se v intenzivnosti stopnjuje proti vrhuncu
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Spiš
Predlog
2 Spiša samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Spiški grad
IZGOVOR: [spíš], rodilnik [spíša]
PRIMERJAJ: Spiški grad
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
navádnost -i ž
dejstvo, da se kaj zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste
SINONIMI:
Celotno geslo
Sinonimni
opôlzkost -i ž
dejstvo, da kaj izraža ali vzbuja na izživljanju temelječi odnos do spolnosti
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: nespodobnost
Število zadetkov: 59
Dostopnost