Zadetki iskanja
Svetokriški
kakor vez. 1. kakor: de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ jest pak bom piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ sdaj pak je ratala tebi hushi kokar shauzh, inu ſtrup ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh ǀ ſa tiga volo my imamo rajshi taushentkrat ſmert kokor greh ſi isvolit ǀ kaker je proſil S. Auguſtinus ǀ ſe troshtaio, de ſe ijm bo sgudilu kakur kertu ǀ Kakurli sazhneo ym od rauk ſrezhnu gre ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ on hozhe gardo tebe Kakoreniga hudiza sturiti ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka ſveità doſehmal ǀ mehkejshi kahor glash ǀ bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta, Kazor eno nedolshnu detece poſtavi v'ſvojga semelskiga Ozheta ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ kakot snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe 2. potem ko: kakor te perve Mashe ſo opraulene, aku is viz nej reshena, more ſtu leit terpeti, de obedn vezh na taiſto nespomni ǀ kakor edn je sakihnil precei je mertu okuli padel ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè → akor, → kako2, → kakorkoli2, → poprej
Svetokriški
Karmelo -a m zemljepisno lastno ime Karmel: je shal na hrib Carmelo im./tož. ed. je proſil sa desh ǀ je govuril od tiga S. hriba Carmela rod. ed. ǀ S. Duh je bil glavo Mariæ Divize perglihal timu hribu Carmelu daj. ed. ǀ v' mej vſimy hribamy ſi je isvolil ta hrib Carmel tož. ed. ǀ je hodila molit na hrib Carmel tož. ed. ǀ kateri ſe je bil na hribi Carmeli mest. ed. prikasal Karmél, gora v Palestini, na kateri je bilo mnogo puščavnikov in kasneje samostanov. V zapisu lepota tiga hriba Carmeli (IV, 309) pred začetkom pridige je uporabljen lat. rodilnik iz zveze decor Carmeli.
Svetokriški
najti najdem dov. najti: v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati: rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
Svetokriški
nikoli prisl. 1. nikoli: nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh je njemu ſuper ǀ Saul nikoli nej Dauidavo slushbo, inu dobruto sposnal 2. nikjer: nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil
Svetokriški
nizek -zka prid. 1. nizek: Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga rod. ed. m, inu vbogiga ſtanu ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske rod. ed. ž semle pruti tem viſokim Nebeſsom polsdignit ǀ viſokèshi rezhy ſò majhine, inu niske im. mn. ž ǀ ſo prevezh niske im. mn. ž, inu shleht sa mojo shlahnust 2. nizkega stanu: On Viſok, ona niſka im. ed. ž, On moder, ona preproſta ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko or. ed. ž Navesto zhloveske nature 3. nizkoten: niska tož. mn. s, shleht, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> eniga Angela s' tiga nishishi rod. ed. m Chora ǀ nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga tož. ed. m ži. bil proſil ǀ ſe pofliſſaio te nishishi tož. mn. m Angele vshgati s' ognom lubesni Boshje presež.> sberiſi tu ner nishishi tož. ed. s mejſtu ǀ imamo na tu ner nishishi tož. ed. s meiſtu ſeſti
Svetokriški
poleg2 predl. z rod. poleg: Satorai dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere imèti ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ Polek tvojga della nimash na Boga posabit
Svetokriški
prigoditi se -i se dov. zgoditi se: aku ſe pergodi 3. ed., de zhlovek s' ſvoje slabuſti Boga reshali ǀ ſe pergodi 3. ed., de en drugi sholner s' eno majhino reizh je bil okuli perneſſil tiga ſtariga Ozheta ǀ ſe pergodij 3. ed. enkrat, de ta Gospud po ſvoym opravilu je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat ǀ vezhkrat ſe pergodj 3. ed. ǀ Pergudilo del. ed. s ſe je pak, kadar ſe je on Ieriho perblishal je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ ſe je bal de bi tudi njemu kaj takushniga ſe nepergudilu +del. ed. s
Svetokriški
prositi -im nedov. prositi: sazhne S. Juria proſſit nedol. ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit nedol. ǀ Boga hozhe objeti, inu sa gnado proſsiti nedol. ǀ Sa ſvojga blishniga isvelizhajna proſſiti nedol. ǀ s'kusi Natana sa myr poſsiti nedol. ǀ ſam njega gre iskati, inu klizat, inu proſsit nedol. ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit namen. ǀ ti gresh porſſit namen. leto vbogo vduvo ǀ Inu vener zhes vſe letu poshilash sa myr proſit namen. tiga hudobniga zhloveka ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim 1. ed. ǀ vaſs proſsim 1. ed. sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ shelim, inu proſsem 1. ed. vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. ed. ǀ satoraj vaſſ proſſimc 1. ed. variteſe ſa Boshjo volo ǀ neproſsim +1. ed. drugu, temuzh de bi en sgon kupu s'eno cerqvu ǀ druſiga neproſſim +1. ed., ampak de bi tvoje oblizhe vidil ǀ tarkash, inu proſsish 2. ed. de bi tebe k'ſebi perpuſtil ǀ Sabſtoin proſſish 2. ed. sa myr ǀ tuoje s. Rane kashesh inu sa naſs proſsjsh 2. ed. ǀ sa katero proſish 2. ed. ǀ proshish 2. ed. de bi Bug tebi odpuſtil tvoie grehe ǀ vener ta vſmileni Gospud naſs proſsi 3. ed. sa myr ǀ pride pak en bushiz proſsi 3. ed. en viner ǀ proſſi 3. ed. de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar ǀ proſi 3. ed. de bi njegovo proshno vshlishali ǀ kakor on ſam shelij, inu proſsj 3. ed. ǀ obedn neproſſi +3. ed. vina ǀ de bi hitrej, inu lushej doſegli kar proſſimo 1. mn. ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo, inu proſsimo 1. mn. ǀ obeniga neproſsimo +1. mn., de bi ſa naſs molil ǀ lubesan tiga Ozheta vam nemore odpovedat, kadar proſſite 2. mn. ǀ aku nedoſeshete, kar proſsite 2. mn. ǀ ſakaj vy neproſſite +2. mn. kakorsno gnado od mene ǀ bugaio, inu pohleunu kralizo Nebesko proſſio 3. mn. ǀ naſs proſsio 3. mn. de bi myr s'Bugam ſturili ǀ gredò v'kloshter proſio 3. mn. ſa koſilu ǀ ty vboſy vas neproſſio +3. mn. de bi vſe kar imate taiſtom dalli ǀ Ceſar odgouorij, proſsi vel. 2. ed. kaj drugiga ǀ s' S. Bernardam pohleunu proſſimo vel. 1. mn. ǀ Obernimo ſe k' Nashimu Odresheniku Chriſtuſu Jesusu, ter proſſimoga vel. 2. mn.+ ǀ vuzhite yh, sfarite proſſite vel. 2. mn. yh ǀ vy pak proſsite vel. 2. mn. sa naſs, de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli ǀ proſſitega vel. 2. mn.+ de bi Sveti Sacrament urednu vshili ǀ kakor je nekadaj proſſil del. ed. m ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ tiga punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil del. ed. m ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil del. ed. m ǀ sa tiga volo je Boga prosil del. ed. m ǀ Iob nuzh, inu dan je skerbel, inu Boga proſsjl del. ed. m, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili ǀ Ie proſsu del. ed. m Salomon sa modrust ǀ od kateriga je proſſu del. ed. m reishen biti ǀ dolgu zhaſſa je Boga broſſil del. ed. m, de bi ga reſvetlil ǀ je proſſila del. ed. ž, de bi sharh odperli ǀ Ie proſsila del. ed. ž Madalena saodpushzhajne suojh grehou ǀ menjo de bi leta neproſsila +del. ed. ž suojga krajla ǀ duhouni ſo gà proſſili del. mn. m ǀ vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili del. mn. m, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili del. mn. m njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ de ſi lih ſo tarkale, inu proſſile del. mn. ž vener ym nej hotel odprejti ǀ ſo potle terkale, inu proſsile del. mn. ž ǀ ſo proſile del. mn. ž, inu djale
Svetokriški
sedeti -im nedov. sedeti: je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž
Svetokriški
slab -a prid. 1. slaboten: pole Sampson je bil taku ſlab im. ed. m ratal, de Philiſtery so bily njega lahku premogli ǀ s'kusi greh taku ſlap im. ed. m rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ Leshish bolan, inu slap im. ed. m, rad bi shal na Boshy pot ǀ sdaj pak pravi, de je prevezh slaba im. ed. ž sa poſt ǀ Ena iskra je taku slaba im. ed. ž, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ Maihina, inu slaba im. ed. ž reizh je dim, vener okadi te ner leipshi pilde ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka slaba im. ed. ž reizh ǀ ſneih je ena mehka, inu slaba im. ed. ž rejzh ǀ Nej potle zhudu aku ta slaba im. ed. ž poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba im. ed. ž, ſledna lepota je garda ǀ vſe ſe poshushi iuu ſlabu im. ed. s rata ǀ ſerze sazhne ſlabu im. ed. s prihajat ǀ sa volo nyh slabe rod. ed. ž nature ǀ kadar edn tu S. Reshnu Telu ohrani pod ſtreho ſvojga slabiga rod. ed. s ſerza v' naglaunem grehu ǀ ima pak slabo tož. ed. ž glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna ǀ Drugu ſerce ima slabu tož. ed. s strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ pervolite v' vashim pohleunim, inu slabem mest. ed. m ſtanu oſtati ǀ bo velika ſrezha tvoja, aku tulikain hudizhou bosh mogal ob taiſti slabi mest. ed. ž uri tvoi premagat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem or. ed. m ǀ Ceſſar s' slabo or. ed. ž shtimo pravi ǀ ſo prevezh slabi im. mn. m zhes eno taku veliko vojsko vagat ǀ Ti bolni, inu cilu slabi im. mn. m ludje shiher meſſu jedò ǀ ſo ſlabi im. mn. m inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſlabi im. mn. m zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve ǀ ony ſlabij im. mn. m rataio de ta hudi yh premaga kadarkuli hozhe ǀ slabij im. mn. m ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij ǀ kakor de bi bily ene slabe im. mn. ž Muhe ǀ de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe im. mn. ž ouzhize ǀ s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh rod. mn. ſtury mozhne ǀ taisti kateri gnado S. Duha doſesheio s'ſlabih rod. mn. mozhni, s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem, inu ſlabem daj. mn. od kot pride de premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha ǀ Te slabe tož. mn. m v'shlushbi boshje ludy mozhne ſturi ǀ te ſlabe tož. mn. m ſtury mozhne, te ſtare mlade ǀ odpre ſvoje slabe tož. mn. ž/s vſta, ter leto beſſedo srezhe ǀ sa slabe tož. mn. ž/s maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon 2. slab, škodljiv: de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba im. ed. ž ſtuar: she slabishi ſo kabilize primer.> takrat ta krivizhni, inu ſlabishi im. ed. m sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba ſtuar: she slabishi im. mn. ž ſo kabilize ǀ kai more shlabishi im. ed. s, inu majnshi biti kakor je ena bauha ǀ sadene ta slabishi tož. ed. m glid tiga pilda ǀ nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga tož. ed. m ži., inu nishiſhiga bil proſil ǀ te preproste ijhzhete ogolufati, te ſlabishij tož. mn. m premagati presež.> ſe ima bati tiga ner slabishiga rod. ed. m, inu mainshiga ſaurashnika V pomenu ‛slab’ se pogosteje uporablja → žleht.
Svetokriški
slepec -pca m slepec, tj. slep človek: je en slepez im. ed. ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ de bi enimu slepizu daj. ed. pogledt povernil ǀ de bi lete golufie tiga Puſta nas neſapelale proſſimo s' danashnim slepizam or. ed. ǀ drugi slepizi im. mn. prezei ſo vidili ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij im. mn. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize tož. mn., katere je prishal resvetiti ǀ Satoraj Seneca je imel urshoh s'ſlepzij or. mn. takorshne otroke ſmerjat
Svetokriški
vbogajme prisl. vbogajme: je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè, inu je v' Bugajme proſſil ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala < v boga ime
Svetokriški
Venceslavus -a m osebno lastno ime Venceslav: Letu je poterdil, inu skuſil Wenceslaus im. ed. Pemski Krajl (IV, 395) ǀ Na mejſti Brambe en Angel je shlushil Wenceslauſu Pemskimu daj. ed. krajlu (III, 500) ǀ je sa odpuzhajne proſil Wenceslauſa tož. ed. (III, 500) Sv. Vênceslav, češ. Václav, češ. kralj (903–929)
Svetokriški
zakaj2 vez. zakaj, kajti, saj: nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil, sakaj ſo menili de s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ De tebi shal dei, kadar edn tebe reshali, letu ſe sajde, sakaj ſi zhlovek ǀ Ta nar ſtarishi je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ Sakai G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ vſaka lasha je G. Bogu ſuper, ſakai veliku hudiga od lagaina pride ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera ǀ Veſselili ſe ſo, s'akai ſo vidili de leta novu rojena Diviza je v'ſebi imela vſe s. zhednosti ǀ Saka aku jeſt najdem, de kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual
Število zadetkov: 14
Dostopnost