čáj1 -a m (ȃ)
1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz posušenih fermentiranih listov čajevca; zeleni čaj iz posušenih nefermentiranih listov čajevca / ledeni čaj hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj
// posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; vrečka zelenega čaja; zavitek ruskega čaja
♦ farm. odvajalni, prsni čaj
2. popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
čebúlar -ja [tudi čəbular] m (ȗ)
1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
SSKJ²
čolnár -ja [čou̯nar] m (á)
1. kdor kaj prevaža s čolnom: večkrat se je z očetom, ki je bil čolnar, vozil po reki
2. kdor izdeluje in prodaja čolne:
1. kdor kaj prevaža s čolnom: večkrat se je z očetom, ki je bil čolnar, vozil po reki
2. kdor izdeluje in prodaja čolne:
SSKJ²
dámping in dumping -a [druga oblika dámping- tudi dúmping-] m (ȃ; ȗ)
ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga: izvajati damping; napovedali so damping z lesom in žitom; damping trgovskega blaga; v prid. rabi: damping cene
ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga: izvajati damping; napovedali so damping z lesom in žitom; damping trgovskega blaga; v prid. rabi: damping cene
SSKJ²
dejánski -a -o prid. (ȃ)
ki v resnici je, obstaja: povrnili mu bodo samo dejanske izdatke; dejanski položaj; dejanska vrednost; ugotoviti dejansko stanje / podpora ne ustreza njihovim dejanskim potrebam
♦ ekon. dejanska cena cena, po kateri se blago prodaja; pravn. dejanska razžalitev
ki v resnici je, obstaja: povrnili mu bodo samo dejanske izdatke; dejanski položaj; dejanska vrednost; ugotoviti dejansko stanje / podpora ne ustreza njihovim dejanskim potrebam
♦ ekon. dejanska cena cena, po kateri se blago prodaja; pravn. dejanska razžalitev
- dejánsko
prislov od dejanski: vse se je dejansko uresničilo; vprašanje je, če se bo to dejansko zgodilo
● v prepiru se ga je dejansko lotil ga je pretepel, udaril
// v členkovni rabi poudarja trditev: podjetje je dejansko že osvojilo tuje tržišče; tako ravnanje dejansko samo škoduje; dejansko je anahronizem, da še tako ravnajo
SSKJ²
dializátor -ja m (ȃ)
priprava za dializo: filter dializatorja; proizvajalec dializatorjev / prodaja, umik, uporaba spornih dializatorjev
priprava za dializo: filter dializatorja; proizvajalec dializatorjev / prodaja, umik, uporaba spornih dializatorjev
SSKJ²
diskónt -a m (ọ̑)
1. prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: vsi večji diskonti prodajajo ozimnico
2. fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati diskont
// nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: diskont menice
1. prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: vsi večji diskonti prodajajo ozimnico
2. fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati diskont
// nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: diskont menice
SSKJ²
SSKJ²
do3 predl., z rodilnikom
1. za izražanje meje v prostoru
a) do katere sega dejanje: priteči do cilja; ne morem do njih; voda sega do pasa; do roba poln kozarec / kako daleč je do tja / z drugim predlogom: v vodi do nad kolen; zapet je do pod brade; do pod vrh hriba je še dobro uro; pren. priti do prepričanja; pomagati do uspeha; ključ do spoznanja
b) proti kateri je dejanje usmerjeno: imam prošnjo do vas; obrni se do župana na župana
2. za izražanje meje v času, do katere sega dejanje: do tega časa, trenutka se še ni vrnil; bedeti do jutra; vztrajati do konca; bil je pri zavesti do zadnjega (trenutka); koliko (dni) je še do praznikov; ura je pet (minut) do dvanajstih 1155 / do takrat bo vse drugače; do včeraj je bil še zdrav; do nedavna je bilo podjetje še močno / otroci do petega leta starosti; čas do počitnic / s prislovno predložno zvezo: cesta bo asfaltirana do pod konec jeseni; do pred tremi dnevi se še ni vedelo; do pred kratkim je delal v tovarni
3. za izražanje količine: tehtnica je do tisočinke grama natančna; zapor do treh dni
// z nesklonljivim izrazom količine za izražanje
a) dosežene mere: našteti do deset
b) skrajne dosegljive mere: za ta prekršek je določena kazen do pet tisoč evrov / gorovje se vzpenja do tri tisoč metrov; vinograd daje do deset hektolitrov
c) približne mere: drevesa so do trideset korakov vsaksebi
4. v zvezi z od za izražanje začetne in končne meje: vlak vozi od Ljubljane do Beograda / dela od šestih do dveh; prodaja vstopnic od 9. do 11. ure; odprto (od) 7–20 / nočne temperature se gibljejo od minus dve do plus tri
// včasih v zvezi z od za izražanje približne, vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev; ležal bo pet do deset dni / publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno
5. za izražanje načina, posledice dejanja: dež jih je do kože premočil; smejati se do solz; urezati se do krvi
// za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: odkrit do brezobzirnosti; do dobrega se seznaniti s problemi; do grdega sta se sprla zelo, hudo / dogodek ga je do dna pretresel popolnoma, čisto
6. za izražanje razmerja, navadno čustvenega: dekletu ni dosti do plesa; veliko nam je do tega, da pridete; ljubezen do domovine; ima veselje do glasbe; usmiljen do trpečih / obveznosti do družbe; pravica do pokojnine
● ekspr. sestradan do brezumja popolnoma, čisto; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. do kraja naveličan popolnoma; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; knjiž. stali so mož do moža tesno skupaj; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; ekspr. do skrajnosti površen zelo; ekspr. do vraga je vroče zelo, silno; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
1. za izražanje meje v prostoru
a) do katere sega dejanje: priteči do cilja; ne morem do njih; voda sega do pasa; do roba poln kozarec / kako daleč je do tja / z drugim predlogom: v vodi do nad kolen; zapet je do pod brade; do pod vrh hriba je še dobro uro; pren. priti do prepričanja; pomagati do uspeha; ključ do spoznanja
b) proti kateri je dejanje usmerjeno: imam prošnjo do vas; obrni se do župana na župana
2. za izražanje meje v času, do katere sega dejanje: do tega časa, trenutka se še ni vrnil; bedeti do jutra; vztrajati do konca; bil je pri zavesti do zadnjega (trenutka); koliko (dni) je še do praznikov; ura je pet (minut) do dvanajstih 1155 / do takrat bo vse drugače; do včeraj je bil še zdrav; do nedavna je bilo podjetje še močno / otroci do petega leta starosti; čas do počitnic / s prislovno predložno zvezo: cesta bo asfaltirana do pod konec jeseni; do pred tremi dnevi se še ni vedelo; do pred kratkim je delal v tovarni
3. za izražanje količine: tehtnica je do tisočinke grama natančna; zapor do treh dni
// z nesklonljivim izrazom količine za izražanje
a) dosežene mere: našteti do deset
b) skrajne dosegljive mere: za ta prekršek je določena kazen do pet tisoč evrov / gorovje se vzpenja do tri tisoč metrov; vinograd daje do deset hektolitrov
c) približne mere: drevesa so do trideset korakov vsaksebi
4. v zvezi z od za izražanje začetne in končne meje: vlak vozi od Ljubljane do Beograda / dela od šestih do dveh; prodaja vstopnic od 9. do 11. ure; odprto (od) 7–20 / nočne temperature se gibljejo od minus dve do plus tri
// včasih v zvezi z od za izražanje približne, vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev; ležal bo pet do deset dni / publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno
5. za izražanje načina, posledice dejanja: dež jih je do kože premočil; smejati se do solz; urezati se do krvi
// za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: odkrit do brezobzirnosti; do dobrega se seznaniti s problemi; do grdega sta se sprla zelo, hudo / dogodek ga je do dna pretresel popolnoma, čisto
6. za izražanje razmerja, navadno čustvenega: dekletu ni dosti do plesa; veliko nam je do tega, da pridete; ljubezen do domovine; ima veselje do glasbe; usmiljen do trpečih / obveznosti do družbe; pravica do pokojnine
● ekspr. sestradan do brezumja popolnoma, čisto; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. do kraja naveličan popolnoma; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; knjiž. stali so mož do moža tesno skupaj; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; ekspr. do skrajnosti površen zelo; ekspr. do vraga je vroče zelo, silno; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
SSKJ²
dodelováti -újem nedov. (á ȗ)
1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo
2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali
1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo
2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali
SSKJ²
dragotínar -ja m (ȋ)
knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja
knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja
SSKJ²
dragúljar -ja m (ȗ)
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne: pogoditi se z draguljarjem; draguljarji so jo popolnoma uničili
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne: pogoditi se z draguljarjem; draguljarji so jo popolnoma uničili
SSKJ²
drážba -e ž (ȃ)
javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto: udeležiti se dražbe; kupiti, prodati na dražbi / posestvo je šlo na dražbo; groziti z dražbo / prisilna dražba
javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto: udeležiti se dražbe; kupiti, prodati na dražbi / posestvo je šlo na dražbo; groziti z dražbo / prisilna dražba
SSKJ²
SSKJ²
dražílec1 -lca [dražiu̯ca tudi dražilca] m (ȋ)
1. kdor vodi dražbo: glavni, uradni dražilec
2. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: za posestvo se je oglasilo več dražilcev; uspešni, zmagoviti dražilci
1. kdor vodi dražbo: glavni, uradni dražilec
2. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: za posestvo se je oglasilo več dražilcev; uspešni, zmagoviti dražilci
SSKJ²
dražítelj -a m (ȋ)
1. kdor vodi dražbo: imenovali so ga za uradnega dražitelja; poskusil se je v vlogi dražitelja
2. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: dražitelji niso odnehali; potencialni, prijavljeni, zainteresirani dražitelji; zastopnik, pooblaščenec dražitelja
1. kdor vodi dražbo: imenovali so ga za uradnega dražitelja; poskusil se je v vlogi dražitelja
2. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: dražitelji niso odnehali; potencialni, prijavljeni, zainteresirani dražitelji; zastopnik, pooblaščenec dražitelja
SSKJ²
dražíti1 -ím nedov. (ī í)
1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži
2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega
1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži
2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega
SSKJ²
SSKJ²
efektíva -e ž (ȋ)
1. del česa, zlasti delovnega časa, ki je izrabljen smotrno, učinkovito: efektiva v državni upravi; efektiva v zdravstvu / višina plač glede na efektivo / ekspr. veliko govorjenja, malo efektive; ekspr. več kot treh ur efektive ne zmore
2. nav. mn. vojaške enote in oprema, s katerimi lahko država razpolaga v vojni, voj. efektiv: zmanjšanje efektive
3. ekon. določena vsota, ki lahko aktivno vstopa v različne bančne, borzne operacije: odkup, prodaja efektive; pomanjkanje efektive na trgu; izplačilo v efektivi / devizna efektiva
1. del česa, zlasti delovnega časa, ki je izrabljen smotrno, učinkovito: efektiva v državni upravi; efektiva v zdravstvu / višina plač glede na efektivo / ekspr. veliko govorjenja, malo efektive; ekspr. več kot treh ur efektive ne zmore
2. nav. mn. vojaške enote in oprema, s katerimi lahko država razpolaga v vojni, voj. efektiv: zmanjšanje efektive
3. ekon. določena vsota, ki lahko aktivno vstopa v različne bančne, borzne operacije: odkup, prodaja efektive; pomanjkanje efektive na trgu; izplačilo v efektivi / devizna efektiva
SSKJ²
ekskluzíven -vna -o prid., ekskluzívnejši (ȋ)
1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi: ekskluzivni hoteli; ekskluziven klub; ekskluzivna revija, šola / najekskluzivnejša družba / časopis je objavil ekskluzivno novico novico, ki drugim časopisom ni bila dostopna / ekskluzivna politika politika, ki vzdržuje homogenost v skupini tako, da onemogoča sprejem neprimernih ljudi
♦ obl. ekskluzivni model model, ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu
2. ki zavrača, kar ni izjemno, posebno: biti ekskluziven; ekskluzivno stališče pri izbiri repertoarja / ekskluzivni domisleki / ekskluziven človek ki odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim mišljenjem
1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi: ekskluzivni hoteli; ekskluziven klub; ekskluzivna revija, šola / najekskluzivnejša družba / časopis je objavil ekskluzivno novico novico, ki drugim časopisom ni bila dostopna / ekskluzivna politika politika, ki vzdržuje homogenost v skupini tako, da onemogoča sprejem neprimernih ljudi
♦ obl. ekskluzivni model model, ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu
2. ki zavrača, kar ni izjemno, posebno: biti ekskluziven; ekskluzivno stališče pri izbiri repertoarja / ekskluzivni domisleki / ekskluziven človek ki odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim mišljenjem
- ekskluzívno prisl.:
publ. ekskluzivno za ta časopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 215
Dostopnost