Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.
Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.
Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?
Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?
Ali se ime železniške proge v Avstro-Ogrski lahko piše z veliko začetnico?
Primer:
V to kategorijo je bila vključena tudi proga med mestoma Dunaj in Trst, ki so jo uradno poimenovali C.-KR. JUŽNA DRŽAVNA ŽELEZNICA (Kaiserlich-königliche Südliche Staatsbahn).
Leta 1858 je bila c.-kr. Južna železnica prodana C.-KR. PRIVILEGIRANI DRUŽBI JUŽNE ŽELEZNICE (k. k. privilegierte Südbahn-Gesellschaft), ki jo je upravljala do leta 1923.
V prvem primeru bi jaz z veliko pisala samo prvo besedo kot ime proge: Cesarsko-kraljeva južna državna železnica, v nadaljevanju pa lahko tudi Južna železnica. Drugi primer je ime družbe, torej ponovno C.-kr. privilegirana družba južne železnice ali Družba južne železnice.
Zanima me, katero je najprimernejše ločilo v besednih zvezah: odnos učitelj – otrok, odnos mati – hči. V rabi sem našla zapise tako z vezajem (stičnim in nestičnim) kot s pomišljajem (stičnim in nestičnim).
Ali v primeru str. 1-2 (kadar citiramo samo dve strani, ne več) zapišemo pomišljaj (od − do) ali vezaj (in)? Ali je uporaba vezaja v takem primeru sploh dopustna?
V skrbi za lep slovenski jezik pri slovenskih jezikoslovcih pogrešamo večjo ažurnost pri iskanju in oblikovanju slovenskih ustreznic tujim izrazom.
Eden od teh je tudi izraz pumptrack – gre za vse bolj priljubljen kolesarski poligon, ki so ga v zadnjem obdobju že ali pa ga še bodo uredili v mnogih slovenskih krajih.
Kakšna je slovenska beseda, če sploh obstaja, za tak poligon? V medijih uporabljajo samo izraz pumptrack, sama slovenskega poimenovanja nisem našla.
Podobno je tudi z nekaterimi drugimi tujkami, ki jih, ker nimamo slovenskih besed zanje ali pa le-te uvedejo prepozno, ko se raba tujke že udomači, zadnja leta uporabljamo v slovenskem jeziku. Primer: glamping.
Pozdravljeni, zanima me kako se pravilno zapiše linija mest Seversk-Soledar-Bahmut ali Seversk - Soledar - Bahmut ali Seversk–Soledar–Bahmut. Torej ali se piše z vezajem ali s pomišljajem. Gre se za bojno linijo, ki poteka od enega do drugega mesta in ne v enem in drugem mestu. Hvala za vaš odgovor
Doslej sem bila prepričana, da je prav gorskohitrostna dirka (GHD), pa vidim, da prevladuje izraz gorsko-hitrostna in celo gorsko hitrostna dirka. Kako je prav?
Dostopnost
Dostopnost