Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ponikoválnica ponikoválnice samostalnik ženskega spola [ponikoválnica]
    1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikalnica
    3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponor
ETIMOLOGIJA: ↑ponikovati
Celotno geslo eSSKJ
trílaterálen trílaterálna trílaterálno pridevnik [trílaterálən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. trilateral, frc. trilatéral iz nlat. trilateralis, iz ↑tri + laterālis ‛stranski’
Celotno geslo eSSKJ
vèlemójstrski vèlemójstrska vèlemójstrsko pridevnik [vèlemójstərski]
    2. ekspresivno ki je v čem zelo dober, najboljši
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako lastnost
ETIMOLOGIJA: ↑velemojster
Celotno geslo eSSKJ
vodohrám vodohráma samostalnik moškega spola [vodohrám]
    zaprt prostor za zbiranje, shranjevanje vode, napajanje vodovodnega omrežja; SINONIMI: vodohran
ETIMOLOGIJA: iz ↑vodohran po naslonitvi na ↑hram
Celotno geslo eSSKJ
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét]
    1. ki je pritrjen na določenem mestu
    2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑vpeti
Celotno geslo eSSKJ
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: ↑količiti
Celotno geslo eSSKJ
zdravljíca zdravljíce samostalnik ženskega spola [zdrau̯ljíca] ETIMOLOGIJA: iz ↑zdravica, verjetno pod vplivom ↑nazdravljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
digitalizácija -e ž (á)
1. pretvorba podatkov in informacij v digitalno obliko: digitalizacija starih zvočnih posnetkov; projekt digitalizacije
2. uvedba, uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi: izpeljati popolno digitalizacijo telekomunikacijskega omrežja
SSKJ²
držáven -vna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na državo:
a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera
c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar
2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem kapitalizem, pri katerem država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone; pravn. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države
    držávno prisl.:
    takrat je bil še državno nastavljen; državno financiran projekt
SSKJ²
etnológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za etnologijo: projekt je potekal pod vodstvom priznane etnologinje; knjiga, razstava priznane etnologinje; zgodovinarka in etnologinja v muzeju / diplomirana etnologinja
SSKJ²
fréon in freón -a m (ẹ̑; ọ̑)
kem. negorljiv, nestrupen plin za hladilne naprave, ki se lahko utekočini: škodljivi freoni lahko poškodujejo ozonsko plast; projekt zniževanja freonov v ozračju; naprave brez freonov / plin freon
SSKJ²
grandománski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na grandomanijo: na grandomanski način prikazovati problem / iron. grandomanski projekt avtomobilske ceste v danih razmerah težko izvedljiv
SSKJ²
internetizácija -e ž (á)
glagolnik od internetizirati: bančna internetizacija; internetizacija države, tiska; projekt internetizacije gostinskih lokalov
SSKJ²
mastodóntski in mastodónski -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
pretirano velik, nepraktičen, neskladen: mastodontski projekt; mastodontska birokracija; mastodontska podjetja
SSKJ²
múltidisciplináren -rna -o prid. (ȗ-ȃ)
nanašajoč se na več disciplin, večdisciplinaren: multidisciplinaren pristop; multidisciplinarni projekt; multidisciplinarna gledališka predstava; multidisciplinarne raziskave; multidisciplinarna skupina strokovnjakov
SSKJ²
múltikultúren -rna -o prid. (ȗ-ȗ)
ki ima, vsebuje več kultur, večkulturen: multikulturna država; sodobna multikulturna družba zaobsega veliko različnih načinov življenja
// nanašajoč se na mnogo, več kultur: multikulturni projekt; multikulturna vzgoja
SSKJ²
múltimediálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ)
multimedijski: multimedialni dogodek; multimedialni gledališki projekt; multimedialna razstava / telefoni se spreminjajo v multimedialne komunikacijske terminale
SSKJ²
napôvednik1 -a m (ȏ)
kratka predstavitev česa napovedanega: festivalski, koncertni, turistični napovednik; promocijski napovednik / projekt je še v izdelavi, zato si je za zdaj mogoče ogledati le napovednik
// kratka radijska, televizijska predstavitev napovedanih oddaj: filmski, glasbeni, športni napovednik; napovednik kulturne oddaje / napovednik programa
♦ film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje
SSKJ²
nizkoproračúnski in nizkopróračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑)
ki za svoj obstoj, delovanje porabi sorazmerno malo denarnih sredstev: posneti nizkoproračunski film; nizkoproračunski projekt; nizkoproračunska produkcija
Število zadetkov: 207