Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
brózgalica -e ž (ọ̑)
zastar. plundra, brozga: brozgalica mu pronica v čevlje
Celotno geslo Kostelski
cvreticvˈrėːt cvˈren nedov.
Geografija
gravitacíjska vôda -e -e ž
Urbanizem
izcédna vôda -e -e ž
Jezikovna
Kaj je pravilno: »rok uporabe« ali »rok uporabnosti zdravila«?

Kaj je pravilno: rok uporabe ali rok uporabnosti zdravila?

SSKJ²
kapníca -e ž (í)
voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico
// star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice
♦ 
geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam
Geografija
kapníca -e ž
SSKJ²
membrána -e ž (ȃknjiž.
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha; kožica, opna: predreti, raztrgati membrano / membrane v ušesih / membrana na bobnu; pren., ekspr. muzika verzov je vplivala na njegove čustvene membrane
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka, prožna ploščica, ki lahko niha: membrana v zvočniku se je pokvarila; gumijasta, kovinska membrana / telefonska membrana / membrana v črpalki
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: difuzija plina skozi membrano / filtrirna membrana; polprepustna membrana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje; ovojnica, mrena1možgane ovijajo tri membrane / sklepna membrana
♦ 
biol. celična membrana zunanji, mrtvi del celice
SSKJ²
odprtínica -e ž (í)
manjšalnica od odprtina: posoda ima na sredi odprtinico; voda pronica skozi odprtinico; pogledati skozi odprtinico v vratih / odprtinice za zrak
SSKJ²
ópna -e ž (ọ̄)
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki lahko niha: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno
3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne
SSKJ²
plást3 ž (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg
// kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti
2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe
3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti
// pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz
♦ 
agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini
Pravopis
prenícati -am nedov. -ajóč, -áje; prenícanje (í; ȋ ȋ) redk. Voda ~a pronica
SSKJ²
pronícati -am nedov. (ī ȋs prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti
    pronicajóč -a -e:
    voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino; človek s pronicajočim pogledom
Celotno geslo Sinonimni
pronícati -am nedov.
1.
s prislovnim določilom v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega
SINONIMI:
prenicati, prenikati, pronikati, ekspr. cediti se, fiz. difundirati, ekspr. mezeti, knj.izroč. vnicati, knj.izroč. vnikati
2.
s prislovnim določilom, ekspr. po malem, neopazno prodirati, se širiti
SINONIMI:
ekspr. pronikati, knj.izroč. vnicati, knj.izroč. vnikati
GLEJ ŠE SINONIM: prodirati, prodirati, prodirati
SSKJ²
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í)
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
    pronicávo in pronícavo prisl.:
    pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli
Celotno geslo Sprotni
rámen samostalnik moškega spola
    1. gosta juha iz različnih vrst mesa, zelenjave, alg in z dolgimi tankimi rezanci, po izvoru iz Japonske 
      1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s tako juho  
Geologija
vadózna vôda -e -e ž
SSKJ²
vlága -e ž (á)
manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze
// vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ 
fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
Število zadetkov: 18