brózgalica -e ž (ọ̑)
zastar. plundra, brozga: brozgalica mu pronica v čevlje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
Geografija
Urbanizem
Jezikovna
Kaj je pravilno: »rok uporabe« ali »rok uporabnosti zdravila«?
Kaj je pravilno: rok uporabe ali rok uporabnosti zdravila?
SSKJ²
kapníca -e ž (í)
voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico
// star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice
♦ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam
voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico
// star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice
♦ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam
Geografija
SSKJ²
membrána -e ž (ȃ) knjiž.
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha; kožica, opna: predreti, raztrgati membrano / membrane v ušesih / membrana na bobnu; pren., ekspr. muzika verzov je vplivala na njegove čustvene membrane
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka, prožna ploščica, ki lahko niha: membrana v zvočniku se je pokvarila; gumijasta, kovinska membrana / telefonska membrana / membrana v črpalki
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: difuzija plina skozi membrano / filtrirna membrana; polprepustna membrana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje; ovojnica, mrena1: možgane ovijajo tri membrane / sklepna membrana
♦ biol. celična membrana zunanji, mrtvi del celice
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha; kožica, opna: predreti, raztrgati membrano / membrane v ušesih / membrana na bobnu; pren., ekspr. muzika verzov je vplivala na njegove čustvene membrane
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka, prožna ploščica, ki lahko niha: membrana v zvočniku se je pokvarila; gumijasta, kovinska membrana / telefonska membrana / membrana v črpalki
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: difuzija plina skozi membrano / filtrirna membrana; polprepustna membrana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje; ovojnica, mrena1: možgane ovijajo tri membrane / sklepna membrana
♦ biol. celična membrana zunanji, mrtvi del celice
SSKJ²
odprtínica -e ž (í)
manjšalnica od odprtina: posoda ima na sredi odprtinico; voda pronica skozi odprtinico; pogledati skozi odprtinico v vratih / odprtinice za zrak
manjšalnica od odprtina: posoda ima na sredi odprtinico; voda pronica skozi odprtinico; pogledati skozi odprtinico v vratih / odprtinice za zrak
SSKJ²
ópna -e ž (ọ̄)
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki lahko niha: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno
3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki lahko niha: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno
3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne
SSKJ²
plást3 -í ž (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg
// kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti
2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe
3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti
// pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz
♦ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini
1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg
// kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti
2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe
3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti
// pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz
♦ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini
Pravopis
SSKJ²
pronícati -am nedov. (ī ȋ) s prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti
- pronicajóč -a -e:
voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino; človek s pronicajočim pogledom
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í)
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
- pronicávo in pronícavo prisl.:
pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli
Celotno geslo
Sprotni
Geologija
SSKJ²
vlága -e ž (á)
manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze
// vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze
// vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
Število zadetkov: 18
Dostopnost