Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čistúnstvo čistúnstva samostalnik srednjega spola [čistúnstvo]
    navadno slabšalno dejanje, lastnost koga, da si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purizem
ETIMOLOGIJA: čistun
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
    2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
katárza katárze samostalnik ženskega spola [katárza]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti notranje očiščenje, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v umetniškem delu, zlasti tragediji
    2. ekspresivno notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Katharsis, angl., frc. catharsis in lat. catharsis iz gr. kátharsis ‛očiščenje’ iz kathaírō ‛čistim’ iz katharós ‛čist’
trágični trágična trágično pridevnik [trágični]
    2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
      2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
    3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi
      3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
    4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
STALNE ZVEZE: tragična krivda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej tragedija
varója varóje samostalnik ženskega spola [varója]
    1. iz čebelarstva parazitska pršica, ki zajeda odrasle čebele in čebelje bube; SINONIMI: varoza
      1.1. bolezen, ki jo povzroča ta pršica; SINONIMI: iz čebelarstva varoza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varroa, po rimskem učenjaku Marku Terenciju Varu

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
antíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov
SSKJ²
bankrót -a m (ọ̑)
ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: objaviti, preprečiti, razglasiti bankrot; izogniti se grozečemu, popolnemu bankrotu; pripeljati, spraviti v bankrot; bankrot banke, države, kluba, podjetja; bankrot in stečaj / trgovec je pred bankrotom / osebni bankrot
// ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot; moralni bankrot neoliberalizma; bankrot umetnosti
SSKJ²
bóben -bna m (ọ̑)
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
 
star. na Laškem je zapel boben začela se je vojna
2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom
3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček
♦ 
avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra
SSKJ²
brodolòm -ôma m (ȍ ó)
uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa
// knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom
SSKJ²
debákel -kla m (á)
knjiž. polom, propad, poraz: reprezentanca je na evropskem prvenstvu doživela debakel; finančni, vojni, volilni debakel / ta film je eden največjih režiserskih debaklov
SSKJ²
dekadénca -e ž (ẹ̑)
1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima
2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence
SSKJ²
despotíja -e ž (ȋ)
1. despotizem: propad despotije / birokratska despotija državnega aparata
2. v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: ljudstva v perzijski despotiji
SSKJ²
drčáti -ím nedov. (á í)
1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini
// lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo po licih tečejo, polzijo
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drči; na poledeneli poti mu je močno drčalo; volom drči
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drčati v polom, propad / ko so ga izključili iz šole, je naglo drčal navzdol propadal
    drčèč -éča -e:
    drčeči vozovi; drčeče stopnice
SSKJ²
dréti1 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ)
1. silovito in hitro teči: hudournik dere po skalovju; voda močno dere / ekspr. iz nosa mu je drla kri; pot mu je curkoma drl po obrazu; solze so mu drle po licih
 
preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
2. ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno se premikati: ljudje so trumoma drli iz cerkve; vse je drlo na plesišče; otroci so kar drli v cirkus; fantje iz cele vasi so drli skupaj / dekleta kar derejo za njim se navdušujejo zanj
// v zvezi z v zelo hitro se bližati čemu slabemu: dreti v propad, nesrečo, pogubo
    deróč -a -e tudi derèč -éča -e:
    hudournik je, deroč s hribov, valil skale s seboj; deroča reka
SSKJ²
drsênje -a s (é)
glagolnik od drseti: drsenje in kotaljenje; drsenje plaza v dolino / slišalo se je škripanje in drsenje vrvi / drsenje čolna po morski gladini / posipanje s peskom preprečuje drsenje / drsenje v propad
 
avt. drsenje avtomobila gibanje vozila z blokiranimi kolesi v določeni smeri ali iz nje
SSKJ²
drséti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
// lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
// drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
    drsèč -éča -e:
    mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
SSKJ²
držávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od država: državica je hitro propadla / švicarske zvezne državice / publ.: žepna državica zelo majhna, miniaturna; slabš. bananske državice v Latinski Ameriki / propad grških mestnih državic
SSKJ²
implozíja tudi implózija -e ž (ȋ; ọ́)
1. eksplozija: prej ali slej bo prišlo do implozije sistema; implozija komunizma razpad in propad / čustvena implozija / informacijska implozija
2. fiz. hitro porušenje votlega telesa zaradi premočnega zunanjega pritiska: implozija podmornice; implozija zvezd / vrtinčna implozija zraka
SSKJ²
jádrati -am nedov. (ȃ)
1. pluti s pomočjo jader: jadrati proti pristanišču; jadrati z razpetimi, z vsemi jadri; učiti se jadrati / jadrati po morju, po celem svetu; pren. njene misli so jadrale za njim; pogumno je jadral skozi življenje
 
ekspr. preko tega vprašanja jadra z vsemi jadri skuša se mu kar najhitreje izmakniti; ekspr. jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. počasi jadra v propad se bliža propadu
 
navt. jadrati proti vetru jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, nasprotni smeri vožnje ladje; jadrati z vetrom jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, enaki smeri vožnje ladje
2. leteti z jadralnim letalom: naučil se je jadrati; dolgo, visoko je jadral / jadra z novim modelom jadralnega letala
// premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov: ptice z velikimi krili lahko jadrajo; padalec lepo jadra / semena jadrajo po zraku
3. ukvarjati se z jadranjem: že več let jadra
// v zvezi jadrati na deski ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: ob ugodnem vetru je s prijatelji jadral na deski; na morju rad plava in jadra na deski
4. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati: mesec neprizadeto jadra po nebu; beli oblaki so jadrali od juga proti severu
// ekspr. počasi, dostojanstveno iti: čez trg je mirno jadrala perica z vozičkom; pred njima je jadrala teta z gostom / natakar je jadral med mizami hodil
Število zadetkov: 102