Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
gołčíca 1., f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
Vorenc
graja žF4, concaedesprotje ẛa grajo; conseptumgraja, ſhranga; maceria, -ae, vel maceriesen ſúh ṡyd, graja s'kamenîa ſturjena; sepimentum, -tigraja s'protja ali ternîa, ograja, plút
Jezikovna
Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Jezikovna
Ledinsko ime »Za Mošenico«

Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Pleteršnik
lȋšpałnik, m. orodje, s katerim se protje snaži (lišpa), Gor.
Pleteršnik
lȋšpati, -am, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken; sebe in hišo l., Ravn.; — l. se, sich putzen, sich schmücken, Cig.; — 2) l. se, sich zieren, spröde thun, Zora; — 3) = abrinden: protje l. = protje majiti, Gor.; — koža se lišpa = se cepi za nohtom, Dol.
Celotno geslo Kostelski
plestipl’est pˈl’eːten nedov.
Vorenc
plot mF5, paries concratitiusena ſteina s'gartri, ali s'plotá ſturjena; sepes, -pisplút; sepimentum, -tigraja s'protja ali ternîa, ograja, plút; smilax lenisen leip ſlák, ſe okuli drevja, inu plotú opleita, kakor ſrabotina; vacerraeprotje okuli plotú, ali te v'prég pervèsane ṡhtange, ali kolli okuli ene nyve, ali travnika
Prekmurski
plótje -a s veje, protje, les za ograje: Z-lôga vozimo drva, kolje, plotje i lêsz KAJ 1870, 16
SSKJ²
poplèt -éta m (ȅ ẹ́)
gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo
SSKJ²
priplêsti -plêtem dov., priplêtel in priplétel priplêtla, stil. priplèl priplêla (é)
1. s pletenjem pritrditi: priplesti protje na drog
2. dodatno, zraven splesti: priplesti ovratnik, žep
Vorenc
privezan del.F6, adalligatus, -a, -umperveẛan; furcula plagariaekluke per mréṡhah, mréṡhne vilize, ali ṡhtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; praefractus, -a, -umna kratku pervèṡan, ṡhtolz, ſvojovolin; preſsèkratku, na kratku parveṡan; vacerraeprotje okuli plotá, ali te v'prég parvèsane ṡhtange, ali kolli okuli ene nyve, ali travnika; vinctus, -a, -umṡvèṡan, pervèṡan, jetnyk
Celotno geslo Etimološki
prọ̑t -a m
Celotno geslo Pohlin
prot [prọ̑t] samostalnik moškega spola

ribiška palica

SSKJ²
prótje -a s (ọ́)
več protov, proti: lomiti, rezati protje; prevezati kole z vrbovim protjem / košara iz protja
Pravopis
prótje -a s, skup. (ọ́) vrbovo ~; snov. košara iz ~a
Pleteršnik
prǫ́tje, n. coll. Ruthen, Gerten; iz protja koše in jerbase pleto, Polj.; — das Reisig, Cig.; črez bukova drva po protje hoditi, Rib.-M.; — das Faschinenwerk, Cig.; = zvezano p., Levst. (Močv.).
Pleteršnik
prọ̑tje, adv., praep. = proti, C.; na protje iti, jvzhŠt.; — vozil se je protje novemu svet(ov)u, Rog.
Prekmurski
prótje -a s protje: Sojo z protja spletene stené BJ 1886, 6; Poiſzkao ſzi je protye KM 1790, 76; vrbnyecki, gde sze za nüc protje i sibe szekajo AI 1875, br. 1, 6
Celotno geslo Pohlin
protje [prọ́tje] samostalnik srednjega spola
  1. norišnica
  2. grmovje, goščava

PRIMERJAJ: rašpovs

Število zadetkov: 26