Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med.
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
SSKJ
cvrkútniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: v grmičju je nenadoma cvrkutnil ptič
  2. 2. dati cvrkutanju podoben glas: vrata so v tečajih glasno cvrkutnila; sedel je z vso težo na klop, da je cvrkutnila
SSKJ
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 
  1. 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
    // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
  2. 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
  3. 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
  4. 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SSKJ
čivkáč -a m (á) ekspr. ptič, ki čivka: koklja in mali čivkači; gozd je poln čivkačev in pevcev
SSKJ
čívkniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom: ptič prestrašeno čivkne
    // pog., ekspr. reči, povedati: glej, da mi ne čivkneš o tem
  2. 2. nizko umreti: ta je že čivknil
SSKJ
čópa in čôpa -e ž (ọ́; ó) 
  1. 1. šop las, dlake, perja; čop: lase ima zvezane v čopo; ptič z naperjeno čopo
  2. 2. čopasta kokoš; čopka: grahke in čope
SSKJ
čópar in čôpar -ja m (ọ̑; ȏ) čopast ptič, navadno petelin
SSKJ
čópec in čôpec -pca m (ọ̑; ō) ekspr. čopast ptič: poglej ga, čopca, že spet leta za ribami
SSKJ
čŕnkast -a -o prid. (ȓ) ki ni popolnoma črn: ptič je po hrbtu črnkast; črnkasta krava / krepek, črnkast mož
    čŕnkasto prisl.: črnkasto rjave ali črnkastorjave oči
SSKJ
debelokljún -a m (ȗ) ekspr. ptič z debelim kljunom: klepetavi, pisani debelokljuni
SSKJ
debelokljúnec -nca m (ȗ) ekspr. ptič z debelim kljunom
SSKJ
dolgokljún -a [u̯g] m (ȗ) ekspr. ptič z dolgim kljunom
SNB
fazánSSKJ -a m, člov. (ȃ)
dijak prvega letnika srednje šole: Vsi smo nestrpno čakali, da se znebimo vzdevka fazan in da bo v drugem šolskem letu nekdo pod nami E ← nem. Fasan ← lat. (avis) Phāsiāna ← gr. (órnis) Phāsianós 'fazijski (ptič)' po gr. imenu Phā̃sis za gornji tok reke Araks v Armeniji
SSKJ
féniks -a m (ẹ̑) v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja
SSKJ
frléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
  2. 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
  3. 3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
    frlèč -éča -e: frleči lasje
SSKJ
gnezdáč -a m (á) redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič
SSKJ
góden tudi gôden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄; ó ō) primeren, sposoben za kaj: goden ptič; mladiči so že godni; les, goden za sečnjo; otrok je že goden za šolo; godna je za možitev / razprava je godna za tisk
♦ agr. goden lan lan, ki se mu ličje rado loči od stebla; godna zemlja zemlja, ki je prhka, bogata bakterij in ima poseben vonj
SSKJ
gódenčič tudi gôdenčič -a [dən] m (ọ́; ó) lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda
SSKJ
gòl gôla -o tudi -ó [gou̯] prid. (ȍ ó) 
  1. 1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje
    // ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola
  2. 2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav., ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo
    // na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh
  3. 3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo
  4. 4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel
    ●     ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja
    ♦     bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge
    gôlo tudi goló prisl.: golo obrit obraz
    gôli -a -o sam.: ekspr. po goli ga je našeškal po goli zadnjici; do golega obžrto drevje; ostriči do golega; sleči se do golega
    ♦     gozd. sečnja do golega, na, v golo da ne ostane nobeno drevo
SSKJ
gôlec -lca [u̯c in lc] m (ō) 
  1. 1. gol, neporasel hrib: hiša je stala na majhnem golcu; skalnati golci
  2. 2. ekspr. gol, neoblečen človek: v ambulanti je stalo več golcev
  3. 3. redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič: gnezdo je bilo polno golcev
    ♦     agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino
Število zadetkov: 113