afrikánski -a -o prid. (ȃ)
star. afriški: afrikanska puščava
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
- glúho prisl.:
gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
- glúhi -a -o sam.:
zavod za gluhe in naglušne
SSKJ²
mongólski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolski imperij; mongolski kan, poglavar, vladar; mongolski osvajalci; mongolski vpadi; mongolske horde / mongolski konji, nomadi; mongolska prestolnica; mongolska puščava, stepa; mongolska plemena
2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa
1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolski imperij; mongolski kan, poglavar, vladar; mongolski osvajalci; mongolski vpadi; mongolske horde / mongolski konji, nomadi; mongolska prestolnica; mongolska puščava, stepa; mongolska plemena
2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa
SSKJ²
SSKJ²
puščáva -e ž (ȃ)
1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini
// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi
2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave
3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini
// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi
2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave
3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
SSKJ²
sáharski in sahárski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska puščava / ekspr. saharska suša, žeja zelo velika
nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska puščava / ekspr. saharska suša, žeja zelo velika
SSKJ²
slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á)
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi
- sláno stil. slanó prisl.:
slano plačati blago
- sláni -a -o sam.:
ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
SSKJ²
zavzémati -am nedov. (ẹ̑)
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo
2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini; zavzemati strateško pomembne točke
// prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati
// prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje
3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi; slika zavzema večji del stene; zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja
// publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme
// publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih
6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo
2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini; zavzemati strateško pomembne točke
// prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati
// prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje
3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi; slika zavzema večji del stene; zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja
// publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme
// publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih
6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih
- zavzémati se v zvezi z za
kazati, izražati voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči: zavzemati se za ponovno uvedbo klasične gimnazije; zavzemati se za zadružništvo; v javnosti se zavzemati za pravice otrok; dosledno, načelno se zavzemati za kaj / močno so se zavzemali, da bi proslava uspela si prizadevali
// z izražanjem volje, hotenja poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzemati se za brezposelne; sindikat se je pri vodstvu zavzemal za delavce; povsod se zavzema zanjo
- zavzemajóč -a -e:
padli so, zavzemajoč sovražnikovo postojanko; veliko površino zavzemajoča stavba; stranka, zavzemajoča se za hitrejši gospodarski razvoj
Število zadetkov: 10
Dostopnost