Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

júrišni júrišna júrišno pridevnik [júrišni]
    2. v obliki jurišen, ekspresivno ki je v prizadevanju za kaj silovit, odločen
ETIMOLOGIJA: jurišati
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]
    1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek
      1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
pehôtni pehôtna pehôtno pridevnik [pehôtni] ETIMOLOGIJA: pehota
šíbrenica šíbrenice samostalnik ženskega spola [šíbrenica]
    1. puška, pri kateri se kot strelivo uporabljajo šibre; SINONIMI: šibrovka
ETIMOLOGIJA: šibra
šíbrovka šíbrovke samostalnik ženskega spola [šíbrou̯ka]
    1. puška, pri kateri se kot strelivo uporabljajo šibre; SINONIMI: šibrenica
ETIMOLOGIJA: šibra

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
arkebúza -e ž (ȗ)
nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze
SSKJ²
avtomátka -e ž (ȃ)
zastar. avtomatska puška, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami
SSKJ²
avtomátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja
 
aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih
2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami
    avtomátsko prisl.:
    stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
SSKJ²
bezgálnik -a [bəzgau̯nikm (ȃ)
slabš. slaba puška: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač)
SSKJ²
bezgôv in bezgòv -ôva -o in bèzgov -a -o [bəzgov-prid. (ó; ȍ ó; ə̀)
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
SSKJ²
bezgôvka in bèzgovka -e [bəzgou̯kaž (ō; ə̀)
igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami
// slabš. slaba puška:
SSKJ²
bókarica -e ž (ọ̑)
lov. dvocevna puška, pri kateri sta cevi druga nad drugo: bokarica z daljnogledom
SSKJ²
brezpetelínka -e ž (ȋ)
lov. puška, ki ima za vžig naboja udarno iglo namesto petelina: mehanizem brezpetelinke
SSKJ²
brzostrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
ki je za hitro streljanje: sliši se drdranje brzostrelnih topov; brzostrelna puška; brzostrelno orožje / obsipali so jih z brzostrelnimi svinčenkami
SSKJ²
dolgocéven -vna -o [dou̯gocevənprid. (ẹ̑)
ki ima dolgo cev: tlačil je tobak v svojo dolgocevno pipo / dolgoceven top; dolgocevna puška
SSKJ²
dolgocévka -e [dou̯goceu̯kaž (ẹ̑)
rabi se samostojno ali kot prilastek kar ima dolgo cev: kadil je pipo dolgocevko / (puška) dolgocevka
SSKJ²
dvócéven -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dve cevi: dvocevni samokres; dvocevna puška
SSKJ²
dvócévka -e ž (ọ̑-ẹ̑)
puška z dvema cevema: streljati z dvocevko / puška dvocevka
SSKJ²
elektrónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
 
elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
SSKJ²
ênocéven -vna -o prid. (ē-ẹ̑)
ki ima eno cev: enocevna pištola, puška
Število zadetkov: 257