Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
goniti se2 nedov., competitor, kateri ſe s'eno ſluṡhbo, ali zháſt goni, inu puli s'enim drugim
Svetokriški
hrovaški -a prid. hrvaški: drugi pravio, de je prishla is Hrouashke rod. ed. ž deshele ǀ V' Hrovashki mest. ed. ž desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo ǀ v' Shpanski, Polski, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki mest. ed. ž desheli ǀ na hrovashkim mest. ed. s puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh V zadnjem zgledu, ki je iz 4. knjige Svetega priročnika (1700), je verjetno mišljena bitka pri Senti v Vojvodini (1697), v kateri je Evgen Savojski premagal Turke. Manj verjetno je mišljena bitka pri Mohaču v madž. Baranji (1687) ali pri Slankamenu v Vojvodini (1691).
Vorenc
klestiti nedov., F4, abnodare, drevje kleſtiti; frondator, -ris, kateri ṡelenîe, ali ṡelene veye, ali frodil ſpravla, ſmuka, ali kléſti; pastinare, s'matiko na nyvi, ali na puli kopati, kleſtiti; putator, -oris, reṡázh v'vinogradi, ali kateri drevje kleiſti
Vorenc
kmetič m, F5, colonus, teṡhák, kmet, kmètizh, déloviz, oſſobénik; ruricula, -ae, teṡhák, na puli déloviz, orázh, kmetizh; rusticus, -ci, kmet, kmètizh; rusticus, -a, -um, kmetiṡhki, kar na pule, ali enimu kmètizhu ſliſhi; vicanus, -ni, en kmètizh, v'vaſſeih rojen
Vorenc
kmetiški prid., F10, attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize, utte; capisterium, tudi ena kmetiṡhka poſſoda; endromis, -dis, ena ṡjmṡka debela kmètiṡhka araſova ali masalanaſta ṡuknîa; ruralis, -le, polṡki, kmetiṡhki, kar na puli nuza; rusticitas, grobúſt kmetiṡhka; rusticorum populus, kmetiṡhki fólk, ali ludſtvu; rusticulus, -a, -um, enu malu kmetishki, inu grob; rusticus, -a, -um, kmetiṡhki, kar na pule, ali enimu kmètizhu ſliſhi; subagrestis, -ste, enu malu kmetiṡhki, inu grob; subrusticus, -a, -um, enu malu kmetiṡhki, inu gruob
Vorenc
kmetovanje s, F2, rusticatio, kmetovanîe; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe
Svetokriški
kopati -pljem/-am nedov. kopati: Bug njemu sapovej de bi imel Kopat nedol. ta sijd tiga Tempelna ǀ Kaj tebi tedai nuza drugim jamo Koppati nedol., dokler ſam bosh noter padu ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat nedol., inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat ǀ njemu k'zhasti Sam semlo kople 3. ed. ǀ matika s' katero Kmet semlo kaple 3. ed. ǀ ta Kateri jamo drugem Koppa 3. ed. ſam noter pade ǀ ti celli dan na nijvi ſi dellal, koppal del. ed. m, inu ſe martral ǀ ſo orali, kopali del. mn. m, inu na puli dellali ǀ cellu lejtu ſó koppali del. mn. m, inu dellali ǀ kadar v' Rimi ſo grunt coppali del. mn. m … v' grunti ſo bily eno zhlovesko glavo nashli
Vorenc
lušten prid., F28, alacer, -cris, veſſèl, luſhten, friſhik; amoenus, luſhtin; cibi acuti, luſhtne ſhpishe; facetus, -a, -um, luṡhten; festivus, -a, -um, veſſèl, lubeṡniu, luſhten; invitabilis, -le, povabliu, priaṡniu, lubeṡnivu, luṡhtnu; jucundus, -a, -um, veſſèl, ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin; luxuriosus, -a, -um, neṡmaſſen, ſylnu luṡhten, preobilen v'vſih rizhéh; perjucundus, -a, -um, cilú veſſel, inu luṡhtin; praetorium, -rÿ, tudi ena luṡhtna hiſha na puli; voluptarius, -a, -um, luṡhten, tem poſvitnim luṡhtam podán
Vorenc
motika ž, F10, bipalium, topilt matika; ligo. ein hau. matika; ligo, -onis, matika; marra, -ae, ena matika, ali ẛarpiza, s'katero ſe pléve, koſſèr; pastinare, s'matiko na nyvi, ali na puli kopati, kleſtiti; pastinum, -ni, matika, kramp, ſapón; rutrum, -tri, krámp ṡa kopanîe, matika; sarculum. ein Ege. matika, ſerpiza; sarculum, -li, matika, ſerpiza, zhekán; scaphium, -ÿ, ena matika, ali grable
Vorenc
na predl., F1246, I. s tožilnikom ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; bipartire, na dvuje deliti; choreuma, -tis, ena péſſim na plès, pleſna péſſim; commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti, na ẛnanie dati; connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon ſtopiti; deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; devolutum est ad me, je na me padlu; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fusè, na dolgu; levam tenere, na levu ſe derṡhati; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; II. z mestnikom absconditè, na ẛkrivnim; abstractè, na ſamoti, odvleizhnu; acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; in, na; in agro, na puli; loco alterius, na meiſti eniga druṡiga; objacere, na pooti biti, na pooti leṡhati; peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti; secretó, na ṡkrivnim; vices, vice, na meiſti; prim. nase 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F6, capitelum, glaviza na ſtebru; intenſive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.; mancipio dare, na prodajo poſtavlati; mancipium, na predajo poſtavlen; patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant. [74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat na gavgah visy;
Svetokriški
obličje -a s obraz, obličje: oblizhe im. ed. tuoje dushe, inu serze je zhistu ǀ nej zhlovesku oblizhie im. ed. taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu ǀ Oblizha rod. ed. Boshjga nihdar ne bò vidil ǀ Poberiteſe prozh od mojga oblizha rod. ed. ǀ nevidi obliza rod. ed. Boshiga ǀ oblizhe tož. ed. od njega prozh oberne, inu proshne ushlishat n'hozhe ǀ na oblizhe tož. ed. je bil na semlo padil ǀ G: Bogu v'oblizhe tož. ed. pluva ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie tož. ed. padil ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku vam bom vergil na vashe oblizhje tož. ed. ǀ ſvoje Boshje nebesku oblizke tož. ed. je bil reſodel ǀ Videm tamkaj eno sheno, katera laſse is glaue ſi puli; una druga de oblizhi tož. ed. ſi praska ǀ vidio tu reskritu olizhe tož. ed. Boshje ǀ Leta Svetnik je takorshno ſvetuſt, inu andoht v' ſvojm oblizhi mest. ed. imel ǀ tvoia Hzhi veliko lakoto imà po oblizhu mest. ed. Boshim ǀ pred oblizham or. ed. Boga Vſigamogozhiga ſe najdete ǀ s'oblizham or. ed. je na ſemli leshal ǀ prèd taistim Boshjm oblizhom or. ed. ǀ taku nepreshernu pred oblizam or. ed. boshim ſtati
Vorenc
orač m, F3, agricola, orázh, déloviz, kmet; arator, orázh, ratar; ruricula, -ae, teṡhák, na puli déloviz, orázh, kmetizh
Svetokriški
pasti2 pasem nedov. pasti: Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se: sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
Vorenc
pišče s, F7, implumes puli, gola piṡzheta; milvus, -vi, vel milvius, Lvyn, pivlik, kateri piszheta ṡmika; minutal, -lis, fila v'piszheti; ovum pulescens, jeize v'katerim je piṡzhe; pullaster, -tri, piṡzhe, piṡzhaniz; pullatio, pullicies, -ei, piṡzhet lèṡhenîe; pulli, piṡzheta
Vorenc
polje s, F29, agri altiſsimi, pula ſylnu rodovita, bogata; camparius, pula varih; campus, pule; colere agrum, na puli délati, nyvo ſnaṡhiti; georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga ṡa polá merjenîe; rus, -ruris, pule, ali polye; Tanis, Taneos. Psal:77.v.12. tú polè, kir je Moyṡes zaihne délal, ali tuiſtu meiſtu; versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je 100. ſhulinu dolg, inu ſhirok
Svetokriški
polje -a s polje: Enkrat kadar je S. Anton na ſrejd Pollà rod. ed. Bituricenskiga pridigual ǀ raishi greſte na pojle tož. ed. dellat, inu s' kupzhio ſe martrat ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile tož. ed., ta drugi po ſvoj kupzhy ǀ bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè tož. ed., inu vinske gore Konzhati, inu poshgati ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai puli mest. ed. ǀ Si shlishal, de na hrovashkim puli mest. ed. 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh ǀ Zhe hozhe prebivat v' vinogradeh, na nyvah, inu na pulij mest. ed.
Vorenc
poljski prid., F3, lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; pecora campi, ṡhivina na puli, polṡka ṡhivina; ruralis, -le, polṡki, kmetiṡhki, kar na puli nuza
Svetokriški
praskati -am nedov. praskati: ſazhne tebe praskat nedol. inu od tebe bejshat (II, 170) ǀ Videm tamkaj eno sheno, katera laſse is glaue ſi puli; una druga de oblizhi ſi praska 3. ed. (III, 33) ǀ obraſſ ſi je s' nohtmy praskal del. ed. m (III, 264)
Vorenc
prebivanje2 s, F2, permansio, oſtanik, prebivanîe; rusticatio, kmetovanîe na deṡheli, ali na puli prebivanîe
Svetokriški
puliti -im nedov. puliti: na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit nedol. ǀ Videm tamkaj eno sheno, katera laſse is glaue ſi puli 3. ed.; una druga de oblizhi ſi praska ǀ milu ſe jokaio, inu laſſje is glave ſi pulio 3. mn. ǀ laſſy s' glave ſi je pulila del. ed. ž ǀ De by moy hlapzy vmene pluvali, brado, inu lasje is glave pulili del. mn. m, ſe nebom jeſil puliti se prerivajoč se prizadevati si zgrabiti: ſazhneo v'sklede ſegat, inu po zukri ſe pulit nedol.
Število zadetkov: 72