Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
púra púre samostalnik ženskega spola [púra]
    1. večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: puran
      1.1. samica te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: puran
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȕra, nar. rus. purýš, nejasnega izvora, morda iz vabnega klica pur-pur - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nanêsti -nêsem dov., nanésel nanêsla (é)
1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile
// z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta
2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno
3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu
4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši
5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo
// z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni
6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese
    nanesèn tudi nanešèn -êna -o:
    zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno
SSKJ²
práska -e ž (ā)
1. manjša povrhnja poškodba kože v obliki črte: iz praske se je pocedila kri; v pretepu je dobil le nekaj prask; praska na čelu; praske in rane; pren., ekspr. moralna praska
// temu podobna poškodba sploh: praske na pohištvu
2. ekspr. spopad, zlasti vojaški: časopisi poročajo o krajevnih praskah; pogoste praske na meji; praska s sovražnikom; bitke in praske / praske med šolarji / besedne praske; praske med strankami
● pog., ekspr. pri trčenju jo je odnesel brez praske ni bil ranjen, poškodovan; nar. vzhodno psi in pure so obiskovalca sprejeli z veliko prasko hrupom, truščem
SSKJ²
púra -e ž (ū)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura
SSKJ²
púrman -a m (ȗ)
pog. puran: zaklati purmana; pure in purman; to ga draži kot rdeča barva purmana zelo

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
londonski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
londonska londonsko pridevnik
IZGOVOR: [lóndonski]

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
púra -e ž
samica puranapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. purica
GLEJ ŠE SINONIM: puran

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
formálnost Frazemi s sestavino formálnost:
čísta formálnost, gôla formálnost
Celotno geslo Frazemi
lílija Frazemi s sestavino lílija:
bél kot lílija, číst kot lílija

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.
Celotno geslo Etimološki
píra -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.-Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
Pleteršnik
kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pítati 1., pȋtam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.-C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
Pleteršnik
vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.-Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — (fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.
Pleteršnik
zagnáti, -žénem, vb. pf. 1) hintreiben, treiben; zagnati ovce v hlev, pure na pašo; z. koga po kaj, jemanden etwas schnell holen lassen; z. sovražnike v beg, die Feinde in die Flucht schlagen; veter je ladjo na plitvino zagnal; — davonjagen; z. posla; — 2) einen Schwung geben; in Bewegung setzen: kolo z., da se vrti; uro z., da gre; mlatilnico z., die Dreschmaschine in Thätigkeit versetzen, Nov.; — schleudern, werfen; kamen z. črez reko; poleno komu z. pod noge; — z. se, sich einen Schwung geben, einen Anlauf nehmen, stürzen, schießen, schnellen; z. se in preskočiti potok; z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen; z. se v kaj, v koga, gegen etwas (jemanden) losstürzen, etwas, jemanden anrennen; z. se nad koga, über einen herstürzen, Jan., na koga, Cig.; — 3) zagnana koža, verdickte, schwielige Haut, C.; — 4) anfangen, erheben: z. krik, jok, hrup, zu schreien, zu weinen, zu lärmen anfangen; kletev, prepir z., Lašče-Levst. (M.); zagnali so glas, govorico, man hat ausgebracht, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig.; zagnali so, es geht das Gerücht, Cig.; zagnali so nanj sum, man hat ihn im Verdacht, Cig.; z. smeh, ein Gelächter aufschlagen, Cig.; tožbo z., eine Klage erheben, einbringen, Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.-Cig., ogr.-Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.-Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
Pleteršnik
žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki (Notr.), kajk.-Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.-Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.-Valj. (Rad).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
gòrhrániti -im nedov.
1. rediti: Za volo žmajnoga mesá se gorhránijo (pure) AI 1878, 24
2. preživljati, vzdrževati: Roditelje deteti, nyé gorhránijo BJ 1886, 39; Što bode nyé kermo ino gorhráno BJ 1886, 18
Število zadetkov: 42