Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
// uzda: prijeti, držati konja za brzdo; pren. ta človek je brez vsake brzde; ne more se obvladati, govori brez brzde
- 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje
- 2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak
// knjiž. obvladovati, zadrževati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati
● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo
- bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek
- 1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; beograjski brzec
- 2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
- 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž - 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju
- bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 105
- Naslednja »