Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in  kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Terminološka
Agrovoltaična paša
Zanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .
Terminološka
Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka
Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Terminološka
Cirkadiani ritem
Pridevnik cirkadiani v terminu cirkadiani ritem , ki označuje ritem biološke aktivnosti, ki se ponavlja približno vsakih 24 ur, je včasih zapisan tudi s črko l , torej cirkadialni ritem . Zanima me, katera oblika pridevnika je ustreznejša?
Terminološka
Deinstitucionalizacija
Prosim za pojasnilo v povezavi s terminološko dvojico dezinstitucionalizacija / deinstitucionalizacija . Kateri od obeh terminov je ustreznejši? Dezinstitucionalizacija se mi zdi nekoliko zastarelo. V besedilih s področja socialnega varstva termin označuje postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi različnih skupin ljudi s posebnimi potrebami in usmeritev v razvijanje skupnostnih služb, ki podpirajo neodvisno življenje.
Terminološka
Delovni tok
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator  neobčevalno  in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Terminološka
Dopplerjev pojav, dopler
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.
Terminološka
Dvojčična meja
Pri pisanju doktorske disertacije se ne znam odločiti, ali uporabiti termin dvojčna meja ali dvojčična meja , ki označuje mejo med dvema kristaloma, kadar se en del kristala premakne nasproti drugemu tako, da je premaknjen del kristala zrcalna slika nepremaknjenega dela, zato si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže. Bi mi lahko pomagali izbrati pravilnejši termin?
Terminološka
Ekonomija blaginje
Prosim vas za mnenje glede najprimernejšega slovenskega ustreznika za angleški termin economy of wellbeing . Termin označuje ekonomijo, v kateri so javna sredstva namenjena izboljšanju blaginje državljanov in temelji na ideji, da je blaginja predpogoj za gospodarsko rast in za socialno in ekonomsko stabilnost. V terminološki bazi IATE je kot slovenski ustreznik trenutno naveden termin ekonomija dobrega počutja . Nekateri strokovnjaki imajo pomisleke v zvezi s prevajanjem angleškega izraza wellbeing s slovensko zvezo dobro počutje , češ da ima ta zveza v slovenščini preozek pomen, in predlagajo slovenjenje z blagostanjem (medtem ko bi blaginja označevala materialni oz. ekonomski vidik blagostanja ). Opozoriti velja tudi na termin ekonomika blaginje , ki je prevod angleškega termina welfare economics . Zanima me tudi, kako bi bilo najbolje prevesti prvi del termina economy of wellbeing . Kot ekonomika ali kot ekonomija ?
Terminološka
Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnja
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin  sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angleški termin  collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.
Terminološka
Emisija
Prosila bi vas za mnenje v zvezi z rabo termina emisija (ang. emission ). Prevajalci v Evropski komisiji e missions dosledno prevajamo kot emisije. Obstaja mnogo direktiv in uredb, ki vsebujejo ta termin, nekatere celo v naslovu, npr. krovna direktiva o sistemu ETS z naslovom Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 10. 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES). Na pristojnem ministrstvu pa menijo, da se emisija v slovenščini ne uporablja in so se v okviru Konvencije Minamata o živem srebru odločili za zvezo izpusti v zrak . V tej konvenciji je govor tudi o releases , kar so prevedli z izpusti v zemljo in vodo . Kadar se v angleškem izvirniku pojavi zveza z obema izrazoma, torej emissions and releases , so jo prevedli z izpusti v zrak, zemljo in vodo .
Terminološka
Energetska učinkovitost
V angleščini obstaja več terminov, ki so povezani z energijo in njeno uporabo: energy performance , energy efficiency , energy effectiveness , energy efficacy . Prav vsi so v uradnih slovenskih prevodih (izpostavljam področje energije v stavbah) prevedeni kot energijska učinkovitost . Ali je mogoče, da slovenščina ne ločuje med temi termini? Kateri bi bili pravilni slovenski ustrezniki za te termine?
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Galopski skok
Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši za tvorbo večbesednih terminov s področja konjeništva: galopski ali galopni ? Ali je na primer ustreznejši termin galopski skok ali galopni skok ? Podobno vprašanje se pojavlja pri celotni skupini večbesednih terminov v povezavi z galopom, ki označuje zelo hiter tek konja.
Terminološka
Glukometer
V uredništvo strokovne revije smo prejeli članek o novih pristopih obravnave sladkorne bolezni. V članku so opisane metode za samovodenje sladkorne bolezni. Ena izmed metod je tudi uporaba majhne prenosne naprave, ki omogoča merjenje glukoze v kapilarni krvi. Žargonsko se je za ta pojem uveljavilo poimenovanje glukometer , sicer pa obstajajo tudi druga poimenovanja, npr. merilnik za glukozo , merilnik glukoze , merilnik glukoze v krvi , merilnik krvnega sladkorja . V uredništvu menimo, da glukometer načeloma ustreza načelu ustaljenosti (dvojno rabo ob drugem terminu lahko zasledimo že leta 2011 v diplomskih nalogah), prednost pred drugimi termini pa ima predvsem pri načelu o gospodarnosti. V uredništvu se tako odločamo, ali uporabiti oba zapisa ( glukometer dodati v oklepaju kakšnemu bolj ustaljenemu terminu) ali pa ohraniti samo zapis glukometer . Pojavljajo se namreč pomisleki o preveliki žargonskosti izraza, čeprav lahko tudi žargonsko izrazje sčasoma preide v terminološko. Zanimivo je, da je v Slovenskem medicinskem slovarju priporočena zamenjava izraza glukometer z merilnik krvnega sladkorja , medtem ko sta izraza ampermeter in voltmeter sprejemljiva. Obenem se pri terminu merilnik krvnega sladkorja pojavlja tudi vprašanje o tem, ali krvni sladkor res označuje koncentracijo glukoze v krvi.
Terminološka
Grožnja za zdravje
Ali bi v slovenščini za angleški termin health threat lahko uporabljali grožnja za zdravje oz. grožnja zdravju ? V stroki označuje pojav, ko je v kratkem času ogroženo večje število ljudi, npr. ob epidemijah, večjih ekoloških nesrečah. Ob terminu health threat se pojavlja še termin health hazard , za katerega je bil doslej uporabljen prevod nevarnost za zdravje . Da bi lahko zagotovili razliko med pojmoma, se je začelo v prevodih uporabljati grožnja za zdravje ali grožnja zdravju. Evroterm ponuja oba prevoda – za health hazard nevarnost za zdravje , za health threat pa grožnjo za zdravje. Grožnja je sicer v splošnem jeziku razložena kot 'obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega', terminologizirana je tudi v kazenskem pravu kot vplivanje na nekoga drugega z obljubo česa neprijetnega, hudega. Če ni rabljena terminološko, je v besedilih navadno konotirana, kar ji zmanjšuje možnost uveljavitve v terminološkem smislu.
Terminološka
Hipotekarna kreditna pogodba
Naletela sem na izraz hipotekarna kreditna pogodba , ki je verjetno preveden angleški termin mortgage credit agreement , ki označuje pogodbo, ki zavezuje banko, da izplača uporabniku določen denarni znesek, ta pa se zaveže vrniti znesek in obresti, kar tudi zavaruje s hipoteko. Hipotekarna kreditna pogodba se pojavi tudi npr. v Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-1). Moj pomislek je, ali je ta zveza sploh pravilna, saj po mojem razumevanju pomeni, da gre za kreditno pogodbo, ki je hipotekarna. Menim, da je to jedro problema. Precej boljša rešitev se mi zdi pogodba o hipotekarnem kreditu , saj poimenuje bistvo: hipotekaren je kredit (ne pogodba). Kaj pa vi menite? Kateri izraz je (bolj) pravilen?
Število zadetkov: 139